VSL sklep IV Cp 2132/2005

Jedro

Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za

mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi

pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni

otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa

vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne

odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris

namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe

o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za

nepristojno v tej zadevi in zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da za

odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije (RS).

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča

stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da so bili ob vložitvi tožbe

izpolnjeni vsi pogoji iz 73. člena Zakona o mednarodnem zasebnem

pravu in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99, ZMZPP), ki določa, da je

sodišče RS pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere

skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega prabivališča

v RS, če sta oba starša slovenska državljana, ali če je otrok

slovenski državljan in ima stalno prebivališče v RS. Mladoletni otrok

je bil ob vložitvi tožbe slovenski državljan s stalnim prebivališčem

v RS. V 89. členu ZMZPP je določeno, da so za oceno pristojnosti

sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne

teči. Tožba je bila zaradi nepristojnosti sodišča RS zavržena tri

leta po vložitvi tožbe. Tožba je bila pravilno vročena toženki, ki pa

nanjo ni odgovorila in nikoli ni ugovarjala pristojnosti slovenskega

sodišča. Iz spisa ni razvidno, da bi MNZ, Generalna policijska

uprava, preverjala pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je

Centralni izvršilni organ zahteval izročitev otroka. Ko sta se

pravdni stranki razšli, sta se sporazumno dogovorili za skupno

skrbništvo mladoletnega otroka, in sicer tako, da bi nekaj časa živel

pri enem od staršev, nekaj časa pa pri drugem. Prijavo otrokovega

stalnega prabivališča v Sloveniji je bila glede na dotedanje dogovore

z otrokovo materjo opravičljiva, saj se je strinjala, da bi otrok v

času, ko bi živel pri očetu, živel v Sloveniji. Na podlagi izdane

začasne odredbe je bil tožnik otroka res prisiljen izročiti materi,

ki ga je odpeljala v ZDA. Sodišče je zaradi tega v predmetni pravdi

sprožilo postopek ugotavljanja otrokovega stalnega prebivališča pri

UE Domžale. Tožnik je popolnoma legitimno priglasil slovensko

državljanstvo otroka, na zapisnik pa je podal izjavo, da ima otrok

stalno prebivališče v Mengšu, Levčeva 10, kar je bilo tedaj tudi res.

Referentka je 19.4.2001 izvršila prijavo njegovega prebivališča.

Otrok v letu 2001 še ni bil zaupan nobenemu od staršev, proti tožniku

pa ne v ZDA ne v RS ne teče noben kazenski postopek. Edini postopek,

ki je tekel v ZDA, je bila tožba zaradi ugotovitve očetovstva, ki pa,

glede na tožnikovo priznanje otroka ob rojstvu, ni bila potrebna.

Tožnik je prvi in edini vložil tožbo zaradi dodelitve otroka, in

sicer na slovensko sodišče.

Pritožba je utemeljena.

Glede pristojnosti slovenskega sodišča v sporih z mednarodnim

elementom 29. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vsebuje le

splošno določbo, da je sodišče RS pristojno za sojenje, kadar je

njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali z mednarodno

pogodbo. ZMZPP določa, da je sodišče RS pristojno v sporih o varstvu

in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec

nima stalnega prebivališča v RS, če sta oba starša slovenska

državljana, ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno

prabivališče v RS (1. odstavek 73. člena ZMZPP). V predmetni zadevi,

v kateri obe pravdni stranki nesporno nista slovenska državljana, je

aktualno vprašanje, ali je podana subsidiarna pristojnost po naveznih

okoliščinah otrokovega državljanstva in njegovega stalnega

prabivališča.

Medtem ko je sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz rojstne

matične knjige mladoletnega T.A. zaključilo, da je slovenski

državljan, pa je nasprotno ugotovilo, da ni izpolnjena druga navezna

okoliščina njegovega stalnega prebivališča v RS. Načelo perpetuacije

foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za mednarodno

pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi pričel

teči z vložitvijo tožbe 16.5.2001, je odločilno, ali je imel

mladoletni otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Pritrdilen

odgovor izhaja iz potrdila UE Domžale, Oddelka za upravne notranje

zadeve z dne 15.4.2001 in podatkov Centralnega registra prebivalstva

RS, iz katerih je razvidno, da je imel mladoletni otrok od 20.5.1999

(pravilen podatek je 19.4.2001 - glej dopis UE Domžale z dne

29.9.2004, list. št. 54) do 14.2.2005 stalno prebivališče na naslovu

X v Sloveniji. Ob vložitvi tožbe pa vse do izbrisa iz registra

stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe UE Domžale, Oddelka

za upravne notranje zadeve z dne 14.2.2005, izdane v skladu s 7.

odstavkom 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur.l. RS, št. 9/01)

je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris namreč ne

učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe o izbrisu

posameznika iz registra prebivalstva.

Ker je bil mladoletni otrok pravdnih strank v času vložitve tožbe

državljan RS in je imel stalno prebivališče na območju RS, je podana

pristojnost slovenskega sodišča po 1. odstavku 73. člena ZMZPP.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep

razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 127/2000
• VDS Sodba Psp 46/99
• VSC sklep Cp 1825/2002