VSL sklep III Cp 1274/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.1274.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50720 |
Datum odločbe: | 06.05.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE |
Institut: | ugovor zoper sklep - pritožba - sklep o predlogu - odlog izvršbe - sodna taksa - vrednost spornega predmeta |
Jedro
Ne glede na to, da se ugovor nanaša le na sredstvo izvršbe, se sodna
taksa odmeri glede na vrednost zahtevka, tj. denarne terjatve, ki se
izterjuje. Sredstvo izvršbe je sestavni del sklepa o izvršbi, ZST pa
za odmero sodne takse ne loči primerov, ko dolžnik ugovarja bodisi
izterjavi terjatve bodisi le sredstvu izvršbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča
prve stopnje.
Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo
plačati neplačano sodno takso za delno pritožbo zoper sklep o ugovoru
zaradi izterjave 12.772.444,50 SIT s pp v znesku 127.724,00 SIT; za
sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi zaradi izterjave 13.152.444,50
SIT s pp v znesku 65.762,00 SIT; za sklep o predlogu za odlog izvršbe
v znesku 65.762,00 SIT; za delno pritožbo zoper sklep o predlogu za
odlog izvršbe zaradi izterjave 12.772.444,50 SIT v višini 127.724,00
SIT ter za taksni opomin v višini 9.500,00 SIT, tako da znaša skupna
taksa v znesku 396.472,00 SIT (1. točka izreka). Odločilo je, da se
predhodno odmerjena sodna taksa za sklepe in pritožbe, navedene v 1.
točki tega sklepa v znesku 527.996,00 SIT, zmanjša za 131.524,00 SIT
(2. točka izreka).
Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe
pritožbenega razloga. Navaja, da za sklep o ugovoru zoper sklep o
izvršbi zaradi izterjave 13.152.444,50 SIT in za delno pritožbo zoper
sklep o ugovoru zaradi izterjave 12.772.444,50 SIT dolžnik ni dolžan
plačati sodne takse tako, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
Sodna taksa se v pravdnem in izvršilnem postopku odmeri po vrednosti
terjatve, ki je predmet posameznega pravnega dejanja stranke, od
katerega se plača taksa. To pa pomeni, da se taksa lahko odmeri samo
takrat, ko je predmet posameznega pravnega dejanja denarna terjatev
ali druga zahteva, ki je vrednostno opredeljena. Dolžnik z ugovorom
zoper sklep o izvršbi ni izpodbijal glavnice v višini 12.772.444,50
SIT, ampak izvršbo na deležu družbenika in izterjavo zakonskih
zamudnih obresti od zneska 12.772.444,50 SIT od 18.10.2002 do
18.1.2003. Enako velja za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep
o izvršbi. Le-ta se tudi nanaša samo na izbrano izvršilno sredstvo in
obresti. Predmet postopka po tem delu ugovora in pritožbi ni
vrednostno opredeljen, zato sodne takse ni možno odmeriti. Predmet
ugovora je bil vrednostno opredeljen le v tistem delu, ki se je
nanašal na izterjavo 380.000,00 SIT, s katerim je dolžnik uspel. Samo
od tega dela je dolžan plačati takso za sklep v višini 6.650,00 SIT,
ki pa jo je že plačal ob vložitvi ugovora, ko je na račun sodnih taks
nakazal bistveno višji znesek, kot ga je bil glede na zgoraj povedano
dolžan za ugovor. Zato mu ni treba za sklep o ugovoru zoper sklep o
izvršbi in za pritožbo zoper sklep o ugovoru plačati nobene takse
več. Predlog za odlog izvršbe je dolžnik vložil v povezavi z ugovorom
zoper sklep o izvršbi. Ker za sklep o ugovoru v delu, ki se nanaša na
izterjavo glavnice 12.772.444,50 SIT, ni dolžan plačati sodne takse,
to velja tudi za sklep o predlogu za odlog izvršbe v tem delu. Za del
sklepa, ki se nanaša na izterjavo 380.000,00 SIT, pa je dolžnik sodno
takso plačal v višini 6.650,00 SIT ob vložitvi ugovora, ko je na
račun sodnih taks plačal višji znesek, kot ga je bil dolžan. Podobno
velja za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe.
Razlog za neutemeljenost izpodbijanega sklepa je v delu, ki se nanaša
na sodno takso za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi in sklep o
predlogu za odlog izvršbe, tudi dejstvo, da je naslovno sodišče obe
odločitvi združilo v eno odločbo. Zato dolžnik v nobenem primeru ni
dolžan plačati takse za obe dejanji. Izdana je bila samo ena odločba,
taksa pa se plača od odločbe. Ker dolžnik ni dolžan plačati sodne
takse za posamezna pravna dejanja, tudi ni dolžan plačati sodne takse
za opomin.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določbo prvega odstavka 18. člena Zakona o sodnih taksah
(v nadaljevanju ZST) se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka
oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene
po tem zakonu. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se
smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v
nadaljevanju ZPP), če ni v tem zakonu določeno drugače (drugi
odstavek 18. člena ZST). Osnovo za izračun sodne takse, kadar gre v
izvršilnem postopku za izvršbo za izterjavo denarne terjatve,
predstavlja torej vrednost glavne terjatve, ki se izterjuje (39. člen
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o
izvršbi v celoti ugovarjal izterjavi 380.000,00 SIT s pripadki, glede
izterjave 12.772.444,50 SIT s pripadki pa le glede obresti za obdobje
treh mesecev in glede izvršilnega sredstva, tj. prodaje deleža
družbenika. Zmotno je stališče pritožbe, da v slednjem primeru sodne
takse ni mogoče odmeriti, ker je bil ugovor vložen le zoper del
sklepa o izvršbi, ki ni vrednostno opredeljen. Ne glede na to, da se
ugovor nanaša le na sredstvo izvršbe, se sodna taksa odmeri glede na
vrednost zahtevka, tj. glavne terjatve, ki se izterjuje. Sredstvo
izvršbe je namreč sestavni del sklepa o izvršbi (prvi odstavek 44.
člena ZIZ), ZST pa za odmero sodne takse ne loči primerov, ko dolžnik
ugovarja bodisi sami izterjavi terjatve bodisi le sredstvu izvršbe
(primerjaj tretji odstavek tar. št. 2 in drugi ter četrti odstavek
tar. št. 3). Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je
odmerilo sodno takso za sklep o ugovoru glede na vrednost terjatve
13.152.444,00 SIT v višini 65.762,00 SIT (tretji odstavek tar. št.
2). Enako velja glede odmere sodne takse za delno pritožbo zoper
sklep o ugovoru v višini 127.724,00 SIT (drugi odstavek tar. št. 3).
Vrednost izpodbijanega dela je v slednjem primeru glede na navedeno
znašala 12.772.444,50 SIT (dolžnikovemu ugovoru glede izterjave
380.000,00 SIT s pripadki je bilo ugodeno, v ostalem pa je bila
pritožba glede izpodbijanega dela enaka ugovoru zoper sklep o
izvršbi). Neutemeljena je tako tudi pritožbena navedba, da je dolžnik
plačal za ugovor zoper sklep o izvršbi bistveno višjo takso, kot jo
je bil dolžan. Glede na vrednost spornega predmeta 13.152.444,00 SIT
je znašala sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi 65.762,00 SIT,
katero je dolžnik tudi sam poravnal (l. št. 18 in 25).
Iz predloga za odlog izvršbe jasno izhaja, da dolžnik predlaga odlog
celotne izvršbe (zadnji stavek predloga za odlog izvršbe na l. št.
24), enako v pritožbi zoper odločitev o predlogu za odlog izvršbe (2.
točka pritožbenega predloga na l. št. 76). Sodišče prve stopnje je
torej pravilno odmerilo sodno takso za sklep o predlogu za odlog
izvršbe v višini 65.762,00 SIT (tretji odstavek tar. št. 2), ko je
skupna vrednot terjatve znašala še 13.152.444,50 SIT, in za delno
pritožbo zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe v višini 127.724,00
SIT, ko je vrednost znašala 12.772.444,50 SIT (drugi odstavek tar.
št. 3).
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost (prvi
odstavek 4. člena ZST), in sicer za vlogo takrat, ko se vloga izroči
(1. točka drugega odstavka 4. člena); za sodno odločbo pa takrat, ko
je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa
takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe (2.
točka drugega odstavka 4. člena ZST). V primeru, kadar sodišče prejme
po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana taksa, ali če taksni
zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v
gotovini, pošlje sodiče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od
vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi
sodna taksa za opomin (4. odstavek 26. člena ZPP). Dolžnik sodne
takse za pritožbi ni plačal, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno
poslalo opomin in le-tega tudi zaračunalo (l. št. 77a). Neplačana
sodna taksa za pritožbi znaša skupaj 255.448,00 SIT, sodna taksa za
opomin pa 9.500,00 SIT (tar. št. 37), kot je pravilno odmerilo
sodišče prve stopnje.
Neutemeljeno je tudi stališče pritožbe, da se glede na dejstvo, da je
bilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi in o predlogu za odlog izvršbe
odločeno z eno odločbo, plača le sodna taksa za eno odločbo. Sodišče
prve stopnje je moralo namreč odločati o dveh različnih vlogah
dolžnika, odločanje o teh vlogah pa je v ZST posebej vrednoteno, ne
glede na dejstvo, koliko odločb je bilo sicer izdanih v tehničnem
smislu. Sodišče prve stopnje je tako pravilno posebej odmerilo sodno
takso za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi in posebej za sklep o
predlogu za odlog izvršbe.
Glede na navedeno se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. Ker
pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po
uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom
ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo ter potrdilo
sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka
165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel,
zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009