VSL sklep III Cp 1450/2005
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.1450.2005 |
| Evidenčna številka: | VSL50719 |
| Datum odločbe: | 20.04.2005 |
| Področje: | DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - sklep o izvršbi - ugovor |
Jedro
Dolžnik lahko izpolni svojo preživninsko obveznost tudi na podlagi
dejanskega preživljanja, kljub sklenjenemu dogovoru o preživnini pred
centrom za socialno delo, s katerim mu je naloženo plačevanje
denarnih zneskov na roke zakonite zastopnice, če zakonita zastopnica
s takšnim načinom soglaša oziroma ga odobri.
Izrek
s k l e n i l o :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper
sklep o izvršbi kot neutemeljen in odločilo, da se stroški dolžnika
kot neupravičeni ne priznajo.
Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene
razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi in postopek ustavi oz.
izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno
odločanje, vse s stroškovno posledico. Neživljenjski in nelogičen je
zaključek sodišča, da bi moral v času, ko je živel skupaj z zakonito
zastopnico upnice moral preskrbeti potrdilo o plačevanju preživnine.
Dolžnik je namreč v času spornih terjatev živel skupaj z družino in
jo vseskozi preživljal, saj je bil edini zaposlen in torej tudi v
celoti upnico. Dogovor je bil sklenjen le za primer, če upnica ne bi
bila v vzgoji in varstvu pri dolžniku. V spornem obdobju je dolžnik
za upnico prispeval bistveno več, kot mu je bilo naloženo z
dogovorom, ki za sporno obdobje zaradi skupnega bivanja ni mogel
veljati, saj je njegov namen drugačen in je bil podpisan za povsem
drug primer, ne pa zato, da bo upnica živela z dolžnikom.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik sicer nima prav, ko trdi, da dogovor o preživnini ne more
veljati v spornem obdobju, za katerega upnica terja zneske
preživnine, ker so v tem času upnica, njena zakonita zastopnica in
dolžnik živeli skupaj in je dolžnik tudi preživljal družino. Dogovor
o preživnini, sklenjen pred centrom za socialno delo je namreč
izvršilni naslov, obveznost plačevanja preživnine pa mora dolžnik
izpolnjevati ves čas - od trenutka določenega v dogovoru vse do
upničine polnoletnosti oziroma zaključka njenega rednega šolanja
(člena 123 in 130 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
-Ur.l. RS štev. 14/89 in naslednji; v nadaljevanju ZZZDR). Drugo pa
je vprašanje, ali je dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil
tako, kot to določa tudi sporni dogovor - z nakazilom ali izročitvijo
denarnih zneskov na roke zakoniti zastopnici mladoletne upnice ali pa
morda z dejanskim preživljanjem, s katerim je zakonita zastopnica
soglašala ali ga vsaj odobrila. Dogovor o preživnini namreč pomeni
predvsem pogodbeno razmerje, katerega lahko sklenitelja tudi
spremenita oziroma se o načinu preživljanja drugače dogovorita.
Dolžnik sicer ne zatrjuje in še manj dokazuje, da bi svojo obveznost
izpolnjeval s plačili na roke zakoniti zastopnici, iz njegovih
ugovornih in pritožbenih trditev pa izhaja, da so v spornem obdobju
živeli skupaj kot družina in da je s svojimi denarnimi sredstvi
pokrival potrebe celotne družine torej tudi upničine potrebe najmanj
v znesku določenem v dogovoru. To pa implicite pomeni, da naj bi v
tem času tudi zakonita zastopnica soglašala ali vsaj odobrila takšen
način izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do mladoletne upnice.
Takšen zaključek se namreč nakazuje tudi iz njenega odgovora na
ugovor, ko med drugim trdi, da je dolžnik tudi preživljal hči, sicer
ne v taki meri, kot bi moral glede na dejstvo, da je oče mladoletne
upnice in upoštevaje njegove finančne zmožnosti.
Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku teh zatrjevanih okoliščin
ni ugotavljalo, ker se je postavilo na pravno nepravilno kategorično
stališče, da dolžnik ne more izpolniti svoje preživninske obveznosti
drugače, kot je zapisano v dogovoru. Zato je ostalo dejansko stanje v
izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato
moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti ter zadevo
vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom
in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok (člen
29/2 ZIZ), na njem pa zaslišati zakonito zastopnico upnice ter
dolžnika in s strani mld. upnice predlagane priče. Le če bo
ugotovilo, da je dolžnik s soglasjem ali vsaj dejansko odobritvijo
zakonite zastopnice v spornem obdobju vendarle s prispevanjem
denarnih sredstev za nabavo stvari potrebnih za upničino življenje
(hrana, obleka, obutev ipd.) izpolnil svojo mesečne obveznosti v
dogovorjeni višini, bo moralo ugovoru ugoditi oziroma mu bo moralo
ugoditi v delu, kolikor je obseg svoje obveznosti na ta način
poravnal. Če pa takšnih okoliščin ne bo ugotovilo, bo moralo ugovor
ponovno zavrniti.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
