VSL sklep III Cp 2445/2004

Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je

naložilo izvršitelju povrniti upnici 2.262,00 SIT stroškov s

pripadki. Izvršitelj namreč ni stranka postopka in ZIZ ne določa, da

bi moral izvršitelj strankam povrniti kakršnekoli stroške postopka.

Šesti odstavek 38. člena ZIZ se namreč izrecno nanaša le na povrnitev

stroškov dolžniku in tretjemu, argumenta a contrario pa ni mogoče

uporabiti za izvršitelja.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka

razveljavi. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a

nerazveljavljenem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve

stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršitelju priznalo

po obračunu z dne 18.9.2003 stroške v skupnem znesku 23.310,00 SIT

(1. točka izreka). Izvršitelju pa je nadalje naložilo povrniti upnici

2.262,00 SIT stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 30.8.2004 do plačila (2. točka izreka).

Zoper sklep se je izvršitelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih

razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju

ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v

nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep v okviru svojih pristojnosti spremeni ali popravi.

Navaja, da je pooblaščenka upnice poslala svojo zahtevo glede

obračuna stroškov sodišču, in ne izvršitelju, kot bi to sicer morala

storiti. Izvršitelj je dolžan pridobiti potrebne podatke, kateri bi

bistveno vplivali na izvedbo izvršbe, sam potek ali na morebitne

udeležence v tem izvršilnem postopku in zato jih je pridobil

(lastništvo registriranih motornih vozil-premičnin). Kaj spada v

obseg pod Tar. št. 1 je točno določeno in zato navedeno v drugem

odstavku Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja. Izvršitelj

je moral odgovoriti na predlog pooblaščenke upnice na pravilnost

izvršilnega postopka, zato je v obračunu izvršitelja posebej

ovrednoteno pod Tarf. št. 15. Obračun PTT stroškov je izvršitelj

obračunal po dejanski višini. Predlaga, naj sodišče odloči tudi o

višini zneska, ki ga je dolžan povrniti upnici, saj sodišče o

procentu dobljenega ni pravilno odločilo.

Pritožba je delno utemeljena.

Ker v konkretnem primeru teče izvršba na nepremičnino, je podatek o

lastništvu registriranega motornega vozila - premičnine nepotreben in

kot tak tudi strošek v zvezi s pridobitvijo tega podatka. Izvršitelju

zato teh stroškov ni mogoče priznati (1. odstavek 10. člena

Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

stroškov v zvezi z njihovim delom, Ur.l. RS, št. 18/2003; v

nadaljevanju Pravilnik).

V skladu z določbo 2. odstavka Tar. št. 1 Pravilnika je v plačilu za

rubež po tej tarifni številki zajeta tudi cenitev zarubljenih stvari,

sestava potrebne dokumentacije, vročitev sklepa o izvršbi oz. sklepa

o določitvi izvršitelja ter vsa druga opravila, ki jih mora opraviti

izvršitelj v zvezi z rubežem in niso posebej ovrednotena v tem

pravilniku. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve

stopnje, da spadajo dopisi izvršitelja (priloga C3) med druga

opravila po 2. odstavku Tarf. št. 1. Dopis izvršitelja upniku namreč

ne predstavlja izvršilnega dejanja, ki bi ga bilo mogoče ovrednotiti

s primerjavo podobnih opravil po Tarf. št. 15, kot zmotno meni

izvršitelj. Gre zgolj za opravilo, ki ga mora izvršitelj opraviti v

zvezi z rubežem in ni posebej ovrednoteno v Pravilniku.

Sodišče prve stopnje je izvršitelja pozvalo, naj dokaže priglašene

materialne stroške v višini 160,00 SIT in PTT stroške v znesku

1.970,00 SIT. Na poziv sodišča je izvršitelj predložil zgolj dokazilo

o PTT stroških v višini 444,00 SIT in 374,00 SIT, skupaj torej 818,00

SIT (priloga C3, enako C9). Sodišče prve stopnje je zato pravilno

odmerilo stroške izvršitelja po 3. odstavku 10. člena Pravilnika, tj.

v višini 5 % od skupnega plačila za delo izvršitelja, kar znaša

925,00 SIT. Dejanskih stroškov po 1. odstavku 10. člena Pravilnika,

ki bi bili večji od prisojenih, izvršitelj namreč ni izkazal.

Ker na višino odmere stroškov izvršitelja tudi ne more vplivati

okoliščina, da je upnica poslala zahtevo, da o obračunu izvršitelja

odloči sodišče, in ne izvršitelju (drugi odstavek 38. c člena ZIZ),

in ker je sodišče prve stopnje glede na navedeno pravilno odmerilo

stroške izvršitelja, je pritožbeno sodišče pritožbo izvršitelja zoper

1. točko izreka zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v 1. točki

izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je

naložilo izvršitelju povrniti upniku 2.262,00 SIT stroškov s

pripadki. Izvršitelj namreč ni stranka postopka in ZIZ ne določa, da

bi moral izvršitelj strankam povrniti kakršnekoli stroške postopka.

Šesti odstavek 38. člena ZIZ se namreč izrecno nanaša le na povrnitev

stroškov dolžniku in tretjemu, argumenta a contrario pa ni mogoče

uporabiti za izvršitelja. Pritožbi izvršitelja je bilo treba zato v

tem delu ugoditi in sklep v 2. točki izreka razveljaviti (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 29/2005
• VSC sklep Cp 652/2005
• VSL sklep III Cp 1706/04