VSL sklep III Cp 2463/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2463.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50709 |
Datum odločbe: | 13.04.2005 |
Področje: | IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI |
Institut: | izvršba - izvršilni naslov - dolgovni seznam |
Jedro
Ker predstavljata dolgovna seznama skladno z določbo 2. odstavka 44.
člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) izvršilna naslova, v tem
postopku ne morejo biti upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o
uporabi nezakonite konformne metode pri izračunu zneskov zakonskih
zamudnih obresti, navedenih v teh izvršilnih naslovih, in o
nepravilnem poračunavanju že poravnanih obveznosti, saj v vsebinsko
pravilnost izvršilnih naslovov dolžnik z ugovorom v postopku sodne
izvršbe ne more več posegati, temveč ima na voljo le še ugovore, ki
preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ).
Res je po določbi 81. člena ZDavP prisilna izterjava iz dolžnikovega
nepremičnega premoženja dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče
izterjati iz njegovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega
premičnega premoženja, vendar pa je namen citirane zakonske določbe v
tem, da prepreči neposredno nepremičninsko izvršbo, če bi se
poplačilo lahko doseglo na drug način, ne pa v tem, da v vsakem
primeru (torej tudi v primeru, ko je jasno, da upnik v upravni
izvršbi, ki je še v teku, glede na višino dolžnikovega davčnega dolga
v primerjavi z obsegom njegovega premičnega premoženja in njegovih
siceršnjih prihodkov, celotnega dolga ne bo mogel uspešno izterjati)
prepreči opravo sodne izvršbe, vse do trenutka neuspešnega zaključka
upravne izvršbe.
Izrek
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v
izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugovoru dolžnika delno ugodi
in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr.št. In
2004/00189 z dne 1.9.2004 (poleg v na prvi stopnji razveljavljenem
delu) razveljavi še:
- za znesek 692.815,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 31.8.2004 dalje do plačila;
- za znesek stroškov prisilne izterjave v višini 4.000,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2004 dalje do plačila ter v
višini 1.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.5.2004
dalje do plačila ter
- za znesek 531.000,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 31.8.2004 dalje do plačila,
in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, medtem ko se v preostalem
delu ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne.
V odločbi o stroških izvršilnega postopka (3. točka izreka) pa se
izpodbijani sklep spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku povrniti
izvršilne stroške v višini 13.526,53 SIT.
V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem
delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno
ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr.št. In
2004/00189 z dne 1.9.2004 razveljavilo za znesek 1.618.461,50 SIT in
v obrestnem delu za zakonske zamudne obresti od zneska 23.847.550,32
SIT za čas od 1.8.2004 do 30.8.2004 in v tem delu predlog za izvršbo
zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika kot neutemeljen
zavrnilo (1. točka izreka); medtem ko je v nadaljevanju zaradi umika
predloga za izvršbo, izvršbo, dovoljeno z zgoraj navedenim sklepom,
ustavilo za dne 19.8.2004 plačanih 531.000,00 SIT (2. točka izreka).
V nadaljevanju je odmerilo dolžnikove izvršilne stroške na znesek
20.163.070,00 SIT (očitna pisna pomota - pravilno: 20.163,70 SIT),
upnikove pa na znesek 104.058,71 SIT ter po medsebojnem pobotanju
le-teh dolžniku naložilo v plačilo 83.895,00 SIT izvršilnih stroškov
upnika (3. točka izreka).
Zoper tak sklep (oziroma zoper njegov zavrnilni del) se pritožuje
dolžnik. V pritožbi navaja, da dolg ne znaša toliko, kolikor skuša
prikazati upnik. Upnik je namreč od glavničnih obveznosti, ki so
zapadle v plačilo vsak posamezen mesec od leta 1999 dalje, zakonske
zamudne obresti napačno obračunaval po konformni metodi, za katero ni
imel podlage v veljavni zakonodaji, zato bi moral izračun opraviti po
linearni metodi. Poleg tega upnik njegovih obveznosti ni zapiral
tako, kot določa 102. člen Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS, št.
18/96 s spr.; ZDavP), po katerem bi moral z njegovimi plačili najprej
poravnati najstarejši davčni dolg, in sicer najprej obresti in nato
še samo glavnico. Upnik pa je napačno posamezna plačila upošteval
tako, da je z njimi pokrival le zakonske zamudne obresti od vseh
glavnic. Graja tudi zaključek prvostopnega sodišča o tem, kdaj se je
predmetna izvršba začela, saj se ni mogla pričeti že z začetkom
prisilne izterjave, temveč šele z izdajo sklepa o izvršbi z dne
1.9.2004. Zato je treba kot materialnopravno podlago uporabiti ZDavP,
in ne ZDavP-1 (Ur.l. RS, št. 54/04 s spr.) in zato seznamov
izvršilnih naslovov, ki jih je upnik predložil k predlogu za izvršbo,
ni mogoče šteti za izvršilni naslov po ZDavP, po katerem je izvršilni
naslov "seznam zaostalih obveznosti". Nadalje poudarja, da bi mu
morala biti skladno z določbo 46. člena ZDavP dana možnost, da
ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama. Ne sprejema tudi
prvostopnega stališča, češ da naj bi bila seznama izvršilnih
naslovov pravilna in popolna, saj po njegovem mnenju nista pravilno
sestavljena. Še posebej pa to velja za tisti del dolgovnega seznama,
ki se nanaša na članarino Obrtni zbornici Slovenije, saj glede te v
dolgovnem seznamu izvršilni naslovi sploh niso navedeni. Enako pa
velja tudi za stroške postopka prisilne izterjave, ki jih upnik celo
neutemeljeno obrestuje. Nadalje še poudarja, da provstopno sodišče
upoštevaje določbo 81. člena ZDavP ne bi smelo dovoliti izvršbe za
tiste obveznosti dolžnika, ki jih upnik ni predhodno poskušal
izterjati z drugimi izvršilnimi sredstvi v upravni izvršbi. Ne
strinja pa se tudi s prvostopno odločitvijo v 2. točki izreka
izpodbijanega sklepa, v kateri je to izvršilni postopek za znesek
531.000,00 SIT ustavilo, namesto da bi pravilno tudi v tem delu
ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo ter
predlog za izvršbo zavrnilo, saj ni sporno, da je dolžnik ta znesek
poravnal dne 19.8.2004, to pa je pred začetkom tega izvršilnega
postopka. Izpodbija tudi stroškovno odločitev. Končno pa še dodaja,
da mu je upnik z odločbo z dne 20.10.2004, ki jo je prejel po
26.10.2004, za posamezne izmed izterjevanih obveznosti dovolil
obročno odplačilo dolga, zato je bilo s to odločbo razveljavljeno
potrdilo o izvršljivosti na izvršilnih naslovih, na podlagi katerih
je predmetna izvršba vodena. Podan je torej ugovorni razlog po 55.
členu ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ. Po vsem povedanem pritožbenemu
sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep tako spremeni, da predlog za
izvršbo v celoti zavrne, podporedno pa, naj ga razveljavi in zadevo
vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je predmetni izvršilni
postopek pričel z vložitvijo izvršilnega predloga pri sodišču, to je
dne 31.8.2004, zato je treba skladno z določbo 406. člena ZDavP-1 kot
pravno podlago za razsojo v tej zadevi uporabiti določbe prej
veljavnega ZDavP. V tem delu ima torej pritožba prav in je prvostopno
sodišče kot podlago za odločitev zmotno vzelo določbe ZDavP-1, vendar
pa pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, saj
so določbe ZDavP-1, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev in ki
so odločilne za odločitev o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, po
vsebini enake določbam ZDavP (primerjaj 131. člen ZDavP-1 in 44. člen
ZDavP; nadalje 195. člen ZDavP-1 in 81. člen ZDavP). Res je sicer, da
govori določba 44. člena ZDavP o "seznamu zapadlih obveznosti" kot
izvršilnem naslovu, medtem ko je v določbi 131. člena ZDavP-1 govora
o "seznamu izvršilnih naslovov", vendar pa gre kljub drugačnemu
nazivu za vsebinsko povsem identični listini, za katere oba zakona
predpisujeta enake obvezne sestavine, zato ne more biti dvoma, da
predstavljata seznama izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je
vodena ta izvršba (kljub drugačnemu naslovu) veljavna izvršilna
naslova v smislu določbe 44. člena ZDavP in posledično v smislu 3.
točke 2. odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l.
RS, št. 51/98 s spr.; ZIZ).
Ker predstavljata po povedanem dolgovna seznama v prilogi A1 in A2
izvršilna naslova, v tem postopku ne morejo biti upoštevne dolžnikove
pritožbene navedbe o uporabi nezakonite konformne metode pri izračunu
zneskov zakonskih zamudnih obresti, navedenih v teh izvršilnih
naslovih, in o nepravilnem poračunavanju že poravnanih obveznosti,
saj v vsebinsko pravilnost izvršilnih naslovov dolžnik z ugovorom v
postopku sodne izvršbe ne more več posegati, temveč ima na voljo le
še ugovore, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ). Dolžnik je tako
imel možnost (skladno z določbo 2. odstavka 46. člena ZDavP)
ugovarjati pravilnosti dolgovnega seznama v upravnem oziroma davčnem
postopku, ali je to možnost izkoristil ali ne, pa ne more biti
predmet presoje v sodni izvršbi. Odpravo nepravilnosti, o katerih naj
bi po njegovih zatrjevanjih v upravni izvršbi prišlo, bi moral
dolžnik uveljavljati v upravnem in ne v sodnem postopku. Pritožbeno
sodišče se namreč v okviru sodne izvršbe v pravilnost že opravljenega
upravnega postopka ne more spuščati, saj sodna izvršba niti ne poteka
po pravilih ZDavP in Zakona o upravnem postopku, marveč po pravilih
ZIZ. In po slednjih je bistveno le, da vsebujeta oba predložena
seznama izvršilnih naslovov (ob predpostavki njune siceršnje
primernosti) klavzulo o njuni izvršljivosti, ki nastopi šele, ko je
opravljen opisani upravni postopek.
V okviru sodne izvršbe pa dolžnik lahko ugovarja, da izvršilni naslov
ni primeren. In v tem delu je treba pritrditi pritožbenim izvajanjem,
da dolgovni seznam z dne 6.8.2004 (priloga A1) ne predstavlja v
celoti primernega izvršilnega naslova, in sicer v delu, ki se nanaša
na neplačano članarino Obrtni zbornici Slovenije. Glede teh
obveznosti namreč iz dolgovnega seznama ni razvidno, po katerih
izvršilnih naslovih (v smislu določbe 1. odst. 44. člena ZDavP) se
izterjujejo, saj so navadeni le meseci nastanka obveznosti in datumi
izvršljivosti. Ker torej dolgovni seznam kot sestavni del sklepa o
izvršbi v tem delu ni izdelan v skladu z določbo 3. odst. 44. člena
ZDavP, je prvostopna odločitev o dovolitvi izvršbe v tem delu
nepravilna. Zato je bilo treba pritožbi dolžnika, kolikor izpodbija
izterjevano članarino Obrtni zbornici Slovenije, to je za znesek
466.125,00 SIT in njemu pripadajočim zakonskim zamudnim obrestim v
znesku 226.690,00 SIT, skupaj torej za znesek 692.815,00 SIT, ugoditi
in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se sklep o izvršbi v tem
delu razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne (3. točka 365. člena
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Utemeljeni pa so nadalje tudi pritožbeni očitki glede izterjevanih
stroškov prisilne izterjave. Ne samo, da dolgovna seznama ne
predstavljata primernega izvršilnega naslova za izterjavo tega dolga,
temveč sporna dolgovna seznama sploh ne predstavljata izvršilnih
naslovov za ta del dolga. Izvršilna naslova za ta del dolga sta
namreč sklepa o prisilni izterjavi dolga z dne 11.3.2004 (pril. A11)
in z dne 14.5.2004 (pril. A7), ki sta bila predlogu za izvršbo sicer
priložena, vendar pa je bila predmetna izvršba dovoljena le na
podlagi spornih dolgovnih seznamov (in ne tudi na podlagi navedenih
izvršilnih naslovov), zato je bilo treba tudi v tem delu pritožbi
dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se sklep o
izvršbi razveljavi še za znesek 4.000,00 SIT s pripadajočimi
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2004 dalje do plačila ter za
znesek 1.000,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od
14.5.2004 dalje do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrne
(3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Glede ostalih v tem izvršilnem postopku izterjevanih obveznosti pa
sta po presoji pritožbenega sodišča dolgovna seznama pravilna in
skladna z določbo 3. odstavka 44. člena ZDavP, zato je pritožbene
očitke zoper primernost izvršilnega naslova v preostalem delu kot
neutemeljene zavrnilo.
Pritožbeno sodišče tudi ni sledilo pritožbenim izvajanjem, češ da
prvostopno sodišče ne bi smelo dovoliti nepremičninske izvršbe glede
tistega dela davčnih obveznosti, ki jih upnik ni predhodno poskušal
izterjati z drugimi izvršilnimi sredstvi v upravni izvršbi. Res je po
določbi 81. člena ZDavP prisilna izterjava iz dolžnikovega
nepremičnega premoženja dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče
izterjati iz njegovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega
premičnega premoženja, vendar pa je namen citirane zakonske določbe v
tem, da prepreči neposredno nepremičninsko izvršbo, če bi se
poplačilo lahko doseglo na drug način, ne pa v tem, da v vsakem
primeru prepreči opravo sodne izvršbe, vse do trenutka, ko bi bila
upravna izvršba neuspešno končana. In ker je bila upravna izvršba za
v tej zadevi izterjevane vrste davčnih obveznosti dolžnika že pričeta
in je upnik verjetno izkazal, da kljub temu, da je še vedno v teku,
glede na višino dolžnikovega davčnega dolga v primerjavi z obsegom
njegovega premičnega premoženja in siceršnjih prihodkov, ne bo mogla
biti uspešna, še posebej ob upoštevanju dejstva, da dolžnikov davčni
dolg še vedno narašča, se po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ne
more uspešno braniti z ugovori, češ da upnik zadnje mesece zapadlih
obveznosti ni poskusil izterjati z drugimi ivršilnimi sredstvi. Le če
bi dolžnik verjetno izkazal, da bi upnik do poplačila v doglednem
času lahko prišel že v okviru upravne izvršbe, bi bile takšne njegove
ugovorne navedbe lahko utemeljene. Ker pa je ravno nasprotno verjetno
izkazano, da upniku ne bo ostalo drugega, kot sodna izvršba na
nepremičnine, od upnika ni mogoče zahtevati, da za vsak mesečni
znesek obveznosti skuša poplačilo najprej doseči z drugimi
izvršilnimi sredstvi, če je jasno, da celotnega dolga z le-temi
nikakor ne bo mogel izterjati.
So pa utemeljeni dolžnikovi pritožbeni očitki o tem, da je prvostopno
sodišče napačno postopalo, ko je izvršbo za dne 19.8.2004 plačanih
531.000,00 SIT ustavilo, namesto da bi tudi v tem delu ugodilo
dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi tudi v tem delu razveljavilo.
Dejstvo je namreč, da je bil znesek nesporno plačan dne 19.8.2004, to
pa je pred dnem začetka tega izvršilnega postopka, zato izvršba glede
tega zneska ne bi smela biti dovoljena. Ker je sprememba
izpodbijanega sklepa v tem delu (torej namesto ustavite izvršbe
zavrnitev predloga za izvršbo) dolžniku v korist, saj vpliva na
njegov uspeh in posledično na odmero stroškov izvršilnega postopka,
je pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani
sklep obsegu izpodbijanja ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pritožbeno sodišče pa ni moglo upoštevati (v pritožbi prvič
uveljavljanih) pritožbenih izvajanj, ki se nanašajo na odločbo upnika
z dne 20.10.2004, s katero naj bi bilo dolžniku omogočeno obročno
odplačilo dela dolga, ki se izterjuje v tej izvršbi, saj pritožbeno
sodišče ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa
presoja le, ali je bil dolžnikov ugovor (glede na njegove v ugovoru
podane ugovorne navedbe) pravilno zavrnjen ali ne. Ker pa so
okoliščine, ki jih dolžnik uveljavlja v tem delu, nastopile po
izvršljivosti dolgovnh seznamov in po vloženem ugovoru zoper sklep o
izvršbi, pritožbeno sodišče le še dodaja, da bo moralo prvostopno
sodišče (prim. 54. člen ZIZ) te dolžnikove pritožbene navedbe
obravnavati kot ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ.
Po vsem povedanem je bilo treba v preostalem delu dolžnikovo pritožbo
zavrniti in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrditi sklep
sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ).
Glede na delno spremembo prvostopne odločbe je pritožbeno sodišče
odločilo o stroških vsega postopka (2. odst. 165. člena ZPP). Pri tem
je v prvostopno odločitev o stroških poseglo v toliko, kolikor je to
terjal spremenjen uspeh, ki znaša 11,94% za dolžnika proti 88,06% za
upnika. Dolžniku je bilo sicer na prvi stopnji priznanih 296.962,50
SIT potrebnih izvršilnih stroškov, upniku pa so bili ti odmerjeni v
višini 111.639,00 SIT. Upoštevati pa je treba še potrebne pritožbene
stroške dolžnika, ki znašajo 413.111,00 SIT (znesek 238.475,00 SIT
predstavlja strošek sodnih taks, znesek 174.636,00 SIT pa strošek
sestave pritožbe - podrobnejša specifikacija je razvidna iz
stroškovnika v spisu). Celotni stroški dolžnika v zvezi s tem
ugovornim postopkom tako znašajo 710.073,50SIT, pri čemer je glede na
11,94% uspeh upravičen do njihovega povračila v višini 84.782,77 SIT,
medtem ko je upnik glede na njegov uspeh upravičen do povračila
98.309,30 SIT izvršilnih stroškov. Po medsebojnem pobotanju je
dolžnik dolžan upniku povrniti 13.526,53 SIT izvršilnih stroškov.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009