<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 1892/98

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1892.98
Evidenčna številka:VSL43018
Datum odločbe:26.01.2000
Področje:obligacijsko pravo
Institut:izpolnitev obveznosti - zamudne obresti

Jedro

Sodišče je utemeljeno štelo, da je toženec umaknil ugovor zoper višino računa saj je pri plačilu računa sam določil, da izpolnjuje obveznosti iz računa. Sodišče je tožencu utemeljeno naložilo plačilo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti računa dalje od celotnega zneska računa.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da plača od zneska 9.082,50 SIT zakonite zamudne obresti od 1.2.1993 do 10.9.1998 in tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 41.620,00 SIT oboje v 15 dneh. Tožencu je naložilo, da v primeru zamude od pravdnih stroškov plača še zakonite zamudne obresti od izdaje prvostopenjske sodbe do dneva plačila.

Proti sodbi se je toženec pravočasno pritožil. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da plačilo računa ne pomeni, da se toženec z njim strinja. Od njegove izdaje je toženec ves čas nasprotoval višini računa. Račun je plačal, ker ne trdi, da ničesar ni dolžan. Plačilo bi bilo potrebno poračunati po 313. čl. ZOR.

Nenazadnje pa ima toženec pravico zahtevati povračilo preveč plačanega zneska nazaj, nikakor pa ni mogoče šteti, da se z višino računov strinja. Izstavljeni račun ne vsebuje bistvenih sestavin.

Tožeča stranka je upravičena do zamudnih obresti od dneva, ko bo ugotovljeno, da račun vsebuje vse sestavine, da ga bo mogoče preveriti. Sodišče je štelo, da je vrednost določena z aktom tožeče stranke in ni ugotavljalo vrednosti, ki ustreza vrednosti del za tak posel.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljenost še obstoječega tožbenega zahtevka na plačilo zakonitih zamudnih obresti presojalo po določbi 277. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje, da dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še obresti. Po 324. čl. ZOR pride dolžnik v zamudo, če obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Rok za izpolnitev obveznosti dolžnika je bil določen v računu z dne 31.12.1992. Ker dolžnik v izpolnitvenem roku denarne obveznosti ni plačal, je nastopila v zakonu predpisana posledica, namreč, da mora od denarne obveznosti plačati še zakonite zamudne obresti. Toženčeva denarna obveznost je nastala, ko je tožeča stranka izvedla naročeno delo. Toženec ni dokazal ugovora, da njegova obveznost ni nastala v višini, kot jo navaja račun. Nasprotno, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec s plačilom računa izkazal, da ugovor zoper višino računa umika. Dolžnik je račun z dne 31.12.1992 plačal s položnico dne 10.9.1998 in v rubriki "namen nakazila" jasno navedel, da plačuje račun. Tudi znesek plačila se ujema z vrednostjo iz računa. Po navedenem ni pravno upoštevna pritožbena trditev, da račun ne obsega potrebnih sestavin in da bi bilo potrebno plačilo poračunati po 313. čl. ZOR oz. upoštevati možnost, da bo toženec zahteval povračilo izvršenega plačila.

Po navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ugotovilo tudi vsa dejstva, ki so za odločitev pomembna. Ker v postopku tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. čl. ZPP).

Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP (Ur. l. SFRJ, št.

4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92).

 


Zveza:

ZOR člen 277, 324, 277, 324.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzYxMA==