VSL sklep II Cp 1635/99

Jedro

Terjatev na ugotovitev deleža in obsega skupnega premoženja, drugačnega od tistega, ki je bil že ugotovljen s pravno veljavno sklenjenim sporazumom med zakoncema, za izpodbijanje katerega zaradi napak volje so že potekli vsi prekluzivni roki iz 117. člena ZOR, ni verjetno izkazana v pomenu določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnica in dolžnika sami nosijo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Potem ko je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe (tč. I/1. izreka prvostopne odločbe), je zaradi delnega umika predloga za izdajo začasne odredbe ustavilo postopek zavarovanja v obsegu, navedenem v tč. I./2. in I./3. izreka prvostopne odločbe, medtem ko je modificiran upničin predlog za izdajo začasne odredbe, povzetem v tč. I./4. izreka prvostopne odločbe, v celoti zavrnilo. Hkrati je sodišče prve stopnje upnici naložilo plačilo prvostopnih stroškov dolžnikov, odmerjenih na 154.700,00 SIT (tč. I./5. izreka prvostopne odločbe), z odredbo pa je zemljiški knjigi istega sodišča naložilo pri vl. št. E 33/B-9 k.o.

Z. izbris plombe Dn. št. 14360/98, pri vl. št. 288 k.o. S. pa izbris plombe Dn. št. 7863/98 (tč. II. izreka prvostopne odločbe).

Zoper takšno odločbo sodišča prve stopnje je upnica vložila pritožbo (ali natančneje: zoper sklep, ker spričo določbe sedmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju zoper odredbo ni pravnega sredstva). Kot pritožbena razloga uveljavlja bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Ker dolžnik odtujuje premoženje z namenom, da bi bila upnici onemogočena izterjava njenega deleža na skupnem premoženju, je po mnenju upnice izdaja začasne odredbe potrebna in utemeljena. Upnica pa ima terjatev do dolžnika tudi iz naslova nakupa dvosobnega stanovanja v izmeri 43 m2, kar dolžnik še do sedaj ni izpolnil. Sodišče prve stopnje je po mnenju upnice zmotno štelo, da je z modifikacijo predloga prišlo do umika le-tega, saj je bil predlog le modificiran in ne umaknjen. Zato to tudi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zoper drugo dolžnico glede prepovedi razpolaganja s stanovanjem na R. 2 v Ljubljani (kot osebe, ki po stališču sodišča prve stopnje naj ne bi bila pasivno legitimirana, ker ni izključna lastnica tega stanovanja, temveč le solastnica do polovice skupaj s prvim dolžnikom, zoper katerega bi naj bil predlog po modifikaciji umaknjen glede tega stanovanja), saj je prvi dolžnik med tem drugi dolžnici (materi) podaril svojo polovico stanovanja prav z namenom, da bi upnici preprečil "izterjavo deleža". Glede upničinega predloga je treba zatorej šteti, da je še vedno naperjen zoper oba dolžnika, sicer pa je druga dolžnica sedaj formalna lastnica celega stanovanja na podlagi darilne pogodbe, ker zemljiškoknjižni vpis ni konstitutivne narave in predstavlja darilna pogodba tudi prenos lastništva - torej dejanje, ki je zaključeno. Po mnenju upnice pa je zmotno tudi prvostopno razlogovanje glede nepremičnine v V. Ker je prvi dolžnik zemljiškoknjižni (so)lastnik ene četrtine te nepremičnine, je treba prepovedati njeno prodajo zaradi varovanja terjatve, ki jo ima upnica iz naslova delitve skupnega premoženja.

Del te njene terjatve je izkazan z notarskim zapisom, glede dela terjatve pa je upnica napovedala tožbo, kot je razvidno iz dosedanjih vlog. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti, oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnika v odgovoru na upničino pritožbo predlagata njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Ni povsem jasno, na kaj meri upnica s trditvijo v pritožbi, da ima terjatev do dolžnika tudi iz naslova nakupa "dvosobnega stanovanja v izmeri 43 m2", saj tako opisano stanovanje ni predmet predlagane začasne odredbe ne po upničinem prvotnem, niti po pozneje med postopkom na prvi stopnji modificiranem predlogu za izdajo začasne odredbe. Sicer pa je treba uvodoma poudariti, da je neutemeljena pritožbena graja prvostopnega formalnega obravnavanja njenih spreminjajočih predlogov za izdajo začasne odredbe, saj je sodišče prve stopnje spričo upničine jasne končne formulacije celovitega predloga v njeni zadnji pripravljalni vlogi z dne 31.5.1999 (na list.

št. 61 spisa), po kateri se "modificiran predlog za izdajo začasne odrede glasi:...," povsem pravilno štelo prvotno postavljene predloge za izdajo začasne odredbe za umaknjene. Zato pritožba ni utemeljena v delu, v katerem z njo upnica izpodbija odločitev pod tč. I./2. in 3. izreka prvostopne odločbe.

Meritorni del prvostopne odločitve pa je materialnopravno pravilen spričo neobstoja nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po tej določbi sodišče namreč izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po navedbah upnice in ugotovitvah sodišča prve stopnje bi naj imela upnica zoper dolžnika terjatev na ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju, s posebno tožbo pa da bo izpodbijala kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med R. S.

in A. C., ter tožila na ugotovitev fiktivnosti lastništva druge dolžnice R. S. na nepremičnini na "Trgu M. 6" (? - pravilno najbrže: v U. PB 6) in s tem posledično tudi na nepremičnini v R. ul. 78. Razloge, iz katerih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavrača verjetno izkazanost obstoja takšne upničine terjatve, sprejema pritožbeno sodišče kot materialnopravno pravilne. Ob tem pa je treba dodatno opozoriti še na pomen v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejstva, da sta upnica in prvi dolžnik dne 17.10.1995 sklenila pred notarjem v notarskem zapisu pogodbo o delitvi skupnega premoženja (priloga B7). Da bi prvi dolžnik in upnica po tem datumu in do razpada njune zakonske skupnosti (dne 10.4.1997, ko se je po upničinih lastnih trditvah prvi dolžnik odselil) še ustvarjala kakšno skupno premoženje z delom v času trajanja zakonske zveze v pomenu določbe 2. odst. 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, upnica sploh ne zatrjuje, temveč zatrjuje, da tudi nepremično premoženje, ki sta ga dolžnika pridobivala po 17.10.1995, vsaj delno izvira tudi iz v zakonski skupnosti med upnico in prvim dolžnikom ustvarjenega (in pozneje domnevno samovoljno odtujevanega) skupnega premoženja. Takšne trditve pa verjetnosti obstoja upničine terjatve ne izkazujejo, saj med zakoncema na pravnooblično upošteven način sklenjen sporazum o delitvi njunega skupnega premoženja ne pomeni le sporazumne določitve deležev zakoncev na skupnem premoženju, temveč tudi soglasje zakoncev o obsegu premoženjske mase, ki je skupno premoženje - torej o tem, kaj sploh spada v skupno premoženje. Tega vprašanja pa upnica ne more ponovno načenjati niti spričo njenih trditev, da ji obseg skupnega premoženja ob sklenitvi sporazuma dne 17.10.1995 ni bil točno znan, saj ne zatrjuje, da je ta sporazum uspela ali vsaj poskušala izpodbiti zaradi napak volje znotraj prekluzivnih rokov, predvidenih z določbami 117. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Zato ostale pritožbene navedbe ne terjajo odgovora (prvi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Ker se po obrazloženem izkaže, da smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba upničino pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 154. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ (glede stroškov upnice, ki s pritožbo ni uspela) in prvega odstavka 155. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ (glede stroškov dolžnikov v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih ni bilo mogoče šteti za potrebne stroške - tudi spričo določbe 381. člena ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ, po kateri ni predviden odgovor na pritožbo v postopku s pritožbo zoper sklep).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 677/2003
• VSC sklep Cp 6/2005
• VSC sklep Cp 111/2005