<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba in sklep II Cp 1298/98

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1298.98
Evidenčna številka:VSL42626
Datum odločbe:20.10.1999
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - invalidnost - višina zavarovalne vsote

Jedro

Zavarovalniške tabele za ugotavljanje stopnje invalidnosti so materialno pravo.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v zavrnilnem delu glede primarnih tožbenih zahtevkov ter v celoti v izreku o pravdnih stroških razveljavi in se v takem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in se v nerazveljavljenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožničinim primarnim zahtevkom in ji je tako za posledice prometne nesreče dne 12.8.1994 prisodilo na podlagi pogodbenega življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem 343.174,19 SIT, iz naslova kolektivnega pogodbenega zavarovanja z dodatnim nezgodnim pa 140.000,00 SIT in 210.000,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.1995 in ob upoštevanju ugotovljene 7% tožničine invalidnosti.

Višji primarni zahtevek ter v celoti podrejeni zahtevek za plačilo 9.600,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila z vpoglednim obrestmi za vezane hranilne vloge v DEM je prvo sodišče zavrnilo.

Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici povrne 2.684,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje.

Proti sodbi se pritožujeta obe stranki. Tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov izpodbija sodbo v celoti in predlaga njeno razveljavitev, če pa ne bi bila ugotovljena bistvena procesna kršitev, naj se v zavrnilnem delu spremeni tako, da se zahtevku v celoti ugodi. Tožena stranka pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija obsodilni izrek glede zneska 50.564,00 SIT.

Tožnica v svoji pritožbi meni, da je obrazložitev sodbe vsaj pomanjkljiva, ker iz nje ni razvidno, zakaj prvo sodišče ni sprejelo mnenja izvedenca plastične kirurgije, za postavke pod V/43 zavarovalnih pogojev. Ta je orientirana na estetsko motnjo - gre namreč za spremembo oblike nosne piramide, ne pa za funkcijsko motnjo, ki je opredeljena v tč. V/44, in sicer s fiksnim, ne pa variabilnim odstotkom. Na vse to je tožnica opozarjala že v teku pravde. V nadaljevanju pritožbe podrobno razčlenjuje in obrazlaga navedeni dve tabeli,ki bi ju sodišče tudi moralo uporabiti kot materialno pravo in na taki podlagi samo določiti odstotek priznane invalidnosti. Moralo pa bi se tudi izjasniti, zakaj izključuje obstoj postkomocijskega sindroma, ki ga dva postavljena izvedenca potrjujeta. V tej smeri sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Tožena stranka v pritožbi poudarja, da je prvo sodišče očitno spregledalo jasno določilo čl. 14/5 v zvezi s čl. 20/3 Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, da se, ko je zavarovalna vsota dogovorjena v tuji valuti, obveznost izplača v tolarski protivrednosti po deviznem tečaju na dan izplačila, zato je v tč. 1 izreka napačno razsodilo.

Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno sledi, da se je prvo sodišče odločilo sprejeti mnenje tretjega izvedenca, zato, ker ocenjuje za bistveno oz. odločilno v tej zadevi tožničino poškodbo nosu, kar pa sodi v specialno področje tega izvedenca, ki je otorinolaringolog. Razumeti je iz razlogov mogoče smiselno tudi to, da postkomocijski sindrom, ki ga druga dva izvedenca pri tožnici ugotavljata, ali vsaj dopuščata, prvo sodišče ocenjuje kot nepomembno posledico škodnega dogodka, ki ne predstavlja temelja za zahtevano odškodnino. Bistvena procesna kršitev, ki bi preizkus prvostopenjske sodbe onemogočala, tako po presoji pritožbenega sodišča ni podana. Je pa navedeno razlogovanje prvega sodišča neprepričljivo.

Postkomocijski sindrom, ki sta ga po prvostopenjskih ugotovitvah dva izvedenca ugotovila in upoštevala kot 3% oz. 5% invalidnost pritožnice, nedvomno ni zanemarljiva odškodninska postavka, zato bo potrebno dejansko stanje v tej smeri dodatno razjasniti z zaslišanjem teh dveh ali vseh treh izvedencev in njihova mnenja uskladiti ter se tako opredeliti, ali taka posledica pri tožnici obstaja ali ne in če, v kakšni meri glede na zavarovalne pogoje. Enako pa velja glede stopnje invalidnosti v zvezi s poškodbo nosu, po tabelah, kakor jih razčlenjuje tožnica v pritožbi. Ne glede na to, da taka specifikacija še ni bila izvedena in bo torej potrebno dokazni postopek tudi v tej smeri dopolniti v skladu s tožničinimi pritožbenimi predlogi, pa ni dvoma, da je najmanj v že ugotovljeni stopnji 7% tožničina invalidnost podana. Temu tožena stranka niti ne oporeka, kakor tudi ne na taki podlagi prisojenim zneskom. Izpodbijano sodbo je zato pritožbeno sodišče v obsodilnem delu potrdilo. Razveljavilo pa jo je zaradi potrebnih nakazanih dopolnitev v delu, s katerim so v presežkih primarni zahtevki zavrnjeni (1. in 3. odst. 370. člena ZPP).

Ker je prvo sodišče v tč. 1 izreka odločalo o primarnem zahtevku, po katerem je devizna zavarovalna vsota preračunana v tolarje po tečaju na dan zapadlosti toženkine obveznosti, je bilo odločanje (zavrnitev) o podrejenem zahtevku odveč. Zmotno pa je ob tem pritožbeno stališče tožene stranke, po katerem bi bilo potrebno ugoditi prav podrejenemu zahtevku, ki naj bi pravilno (razen morda glede obresti) upošteval pogodbena določila o preračunanju na dan plačila. Devizni tečaj na dan plačila namreč velja le v primeru prostovoljne izpolnitve obveznosti. Če pa do te (kot tudi v konkretnem primeru) ne pride, ima upravičenec v primerih dogovorjene devizne klavzule seveda pravico uporabiti tečaj na dan zapadlosti obveznosti in od takrat preračunanega tolarskega zneska zahtevati zakonite zamudne obresti.

Pritožbo tožene stranke je bilo po povedanem treba zavrniti.

Razveljavitev stroškovnega izreka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.

 


Zveza:

ZOR člen 942, 942.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzU4NA==