<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1499/98

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1499.98
Evidenčna številka:VSL42618
Datum odločbe:20.10.1999
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje

Jedro

Le z dolgoletnim delom na zaščiteni kmetiji, ki je last tožničinega moža oziroma pred tem njegove matere, ni mogoče pridobiti stvarno pravne pravice, če tekom trajanja zakonske zveze ni bilo pridobljenega skupnega premoženja na novo ali pa se ni zaradi dela in vloženih sredstev bistveno povečala vrednost kmetije.

 

Izrek

Pritožbi prvotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugoditvenem delu in glede pravdnih stroškov razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnin, vpisanih v vložku številka 41 k.o. ter premičnin, ki so naštete v izreku sodbe in ki spadajo v zapuščino pokojnega moža tožnice, do 1/2 in naložilo tožencem, da tožnici izstavijo listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice do navedenega deleža pri teh nepremičninah.Glede stroškov je odločilo, da jih nosita stranki, vsaka svoje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče ugotovilo, da je prvotožena stranka dedno že odpravljena.

Proti ugoditvenemu delu sodbe se je pritožila prvotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki I. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj meni, da je takšna odločitev sodišča v celoti napačna. Zagrešilo je bistveno kršitev določb postopka, ker svoje odločitve glede premičnega premoženja ni v ničemer obrazložilo, niti ga v razlogih sodbe ni omenilo, tako da se sodba v tem pogledu ne more preizkusiti. Poleg tega premoženje, ki je predmet postopka, ni bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, ampak ga je pridobil pokojni mož tožnice z izročilno pogodbo od svoje matere. V izročilni pogodbi je kot edini prevzemnik obveznosti naveden pokojnik. Te pogodbe sodišče v dokaznem postopku ni vpogledalo, pa je kljub temu tolmačilo, da je obveznosti iz te pogodbe morala prevzeti poleg pokojnega tudi tožnica kot njegova žena. Premoženje, ki ga je mož tožnice pridobil s to pogodbo po mnenju prvotožene stranke ne spada v skupno premoženje zakoncev kot to zatrjuje tožnica. Delo, ki ga je opravljala na kmetiji ni pomenilo kakšnega bistvenega prispevka k povečanju vrednosti premoženja, saj bi se kmetija, ki sta jo vodila tožničin mož in njegova mati, ohranila vsaj v takšnem stanju tudi brez njenega dela. Tožnica je premoženje pokojnega dodatno obremenjevala s finančnimi obveznostmi, ki jih je imela do svojega posebnega premoženja, to je kmetije, ki jo je podedovala po svojih starših, in ki ga ne šteje kot skupno premoženje obeh zakoncev, čeprav je bilo prav tako pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne in naloži tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Res je, da sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo svoje odločitve o tem, da je tožnica lastnica tudi premičnin, to je delovnih strojev in orodij, ki so v izreku sodbe navedeni, do 1/2, ampak je obrazložilo le zakaj priznava tožnici solastninski delež na nepremičninah do 1/2. Sodba sodišča prve stopnje glede premičnin nima razlogov, da bi jo bilo lahko preizkusiti. To pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki II. odstavka 354. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe o premičninah.

Neprepričljiva pa je sodba sodišča prve stopnje tudi v izpodbijanem delu glede nepremičnin vl.št.41 k.o. do 1/2 v njeno korist. V tem delu sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih.

V razlogih sodbe obravnava le prispevek tožnice in njena prizadevanja v več kot štiridesetletnem delu na kmetiji in pri vzgoji šestih otrok, s čemer naj bi prav toliko prispevala k ohranitvi premoženja kot njen mož, zato ji prisodi 1/2 lastništva na celotni zaščiteni kmetiji. Sodišče prve stopnje izhaja s stališča, kot da bi bilo vse imetje oziroma celotna zaščitena kmetija pridobljena tekom trajanja zakonske zveze, saj bi bila šele tedaj takšna odločitev sprejemljiva.

Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na določbo 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je skupno premoženje zakoncev le tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Le če je tožničin pokojni mož, ki je v času trajanja zakonske zveze od svoje matere na podlagi izročilne pogodbe pridobil zaščiteno kmetijo, in so bila bremena njenega moža tako huda, da bi bilo šteti, da je kmetijo pridobil na odplačen način, bi bila sprejemljiva odločitev sodišča prve stopnje. Vendar pa podatki spisa o tem kažejo drugače in pritožnica trdi, da izročevalka vse do smrti pomoči ni bila potrebna, ampak je bila v pomoč drugim. Če pa je bilo tako, potem bi bilo izročeno premoženje, posebno premoženje njenega moža. Ker je sodišče zmotno uporabilo 51. člen ZZDR, ko je, ne da bi ugotavljalo odločilna dejstva, štelo tudi premoženje, ki ga je njen zakonec pridobil v času trajanja zakonske zveze z izročilno pogodbo od svoje matere, kot skupno premoženje zakoncev, je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo tudi glede nepremičnin razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje tudi glede tega v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti ali sta tožnica in njen pokojni mož tekom trajanja zakonske zveze pridobila kaj skupnega premoženja ali pa, da sta obstoječe posebno premoženje pokojnega moža s svojim delom in vlaganji izboljšala tako, da je postala nova stvar, ali pa da sta zakonca nadgradila posebno premoženje z skupnim premoženjem. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo le, da je tožnica s svojim delom na kmetiji in skrbjo za šest otrok prispevala k ohranitvi premoženja enak delež, kot njen pokojni mož. Z ugotovljenim delom je tožnica nedvomno pripomogla k ohranjanju realne vrednosti premoženja. Ni pa zaenkrat še mogoče zaključiti, da je pri tem šlo tudi za kakšna trajnejša vlaganja ali dolgotrajno ohranjanje vrednosti premoženja. Le z delom na kmetiji ni mogoče pridobiti stvarnopravnih upravičenj na njej, če zaradi dela in vlaganj ni postala bistveno več vredna in če je bila ves čas last bodisi pokojnega ali pred tem njegove matere. Sodišče bo zato moralo v novem postopku ugotoviti tista odločilna dejstva, ki bodo razjasnila, kateri del premoženja predstavlja vrednost, ki je na novo nastala z delom in vlaganji in ki tako lahko predstavlja skupno premoženje obeh zakoncev, oziroma kakšen del premoženja je bil originarno pridobljen s skupnim delom obeh zakoncev in kaj je predstavljalo nadgradnjo posebnega premoženja pokojnega moža tožnice.

Le tako bo mogoče ugotoviti ali in kolikšen del premoženja lahko tožnica izloča iz zapuščine pokojnega, potem ko bo na ugotovljenem skupnem premoženju ugotovilo tudi njen solastninski delež.

Kot posledica delne razveljavitve sodbe je tudi razveljavitev izreka o pravdnih stroških. Odločitev o pritožbenih stroških pa je bila pridržana za končno odločbo, za kar vse je pritožbeno sodišče imelo podlago v členu 166. ZPP.

 


Zveza:

ZZZDR člen 51, 51.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzU3OQ==