VSL sklep III Cp 1584/99

Jedro

Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen tako, da v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze za svoje trditve, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova dovolilo izterjavo izvršljive preživninske terjatve v višini 729.617,00 SIT, to je preživnine za čas od 1.9.1993 do 31.1.1999 in zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina po 13.807,00 SIT za čas od 1.2.1999 do 31.1.2000 z rubežem prejemkov dolžnika pri dolžnikovemu dolžniku.

Zoper ta sklep je pravočasno vložil ugovor dolžnik. V ugovoru navaja, da nasprotuje sklepu o dovolitvi izvršbe, ker navedbe upnika niso resnične. Dolžno preživnino je sprva nakazoval zakoniti zastopnici upnika na njen tekoči račun pri banki, kasneje pa na njeno željo s takim načinom plačevanja prenehal ter ji denar izročal direktno v roke, kadar nje ni bilo doma, pa v roke njenim staršem.

Upnik je odgovoril na trditve dolžnika, da so le-te pavšalne in nepodkrepljene z dokazi ter pomenijo zgolj zavlačevanje postopka in odlaganje oprave izvršbe. Ne glede na to pa upnik v celoti prereka trditve dolžnika kot neresnične in trdi, da mu dolžnik ničesar ni poravnal za sporno obdobje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, zato ga je v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi zadeve je prišlo pritožbeno sodišče do prepričanja, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen. Sklep o izvršbi temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, v ugovoru pa je dolžnik trdil le, da je vse obveznosti do upnika poravnal. Pri tem pa ni niti pojasnil, katere zapadle preživninske terjatve iz obdobja od 1.9.1993 do 31.1.1999 je plačal zakoniti zastopnici upnika na njen tekoči račun pri banki, katere pa neposredno njej na roko in s čim to dokazuje. Vsaj glede nakazil na tekoči račun zakonite zastopnice upnika bi lahko predložil listinske dokaze o nakazilih, če bi bila nakazila dejansko opravljena, pa tega ni storil. V 55. členu ZIZ je določeno, da je mogoče ugovor vložiti zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Dolžnik je v ugovoru navedel le pavšalno razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ne da bi konkretno trdil in izkazal, da bi zapadle obroke preživnine, na katere se nanaša sklep o izvršbi, zakoniti zastopnici upnika tudi dejansko plačal. Po določilu drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen tako, da v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze za svoje trditve, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen. Enako je ugotovilo tudi sodišče druge stopnje, zato je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep o dovolitvi izvršbe potrdilo (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 30/2002
• VSL sodba I Cpg 11/2000
• VSK sodba Kp 74/93