VSL sodba II Cp 2052/99

Jedro

Preživnina se določi po potrebah otroka in po premoženjskih razmerah obeh staršev.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo stranki sklenili 27.9.1980 v L. ter mld. sina pravdnih strank R. V. dodelilo v vzgojo in varstvo materi M. V., tožencu M. V. pa je naložilo plačevanje preživnine za preživljanje mld. R. V.

od 1.4.1999 dalje v znesku 25.000,00 SIT do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, na roke zakoniti zastopnici materi M. V., in sicer v tem znesku do valorizacije preživnine, od tedaj pa valorizirano po vsakokratnih obvestilih CSD, ter v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je sodišče odločilo, da stranki sami nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Proti navedeni sodbi se je pritožil toženec laično in brez navedbe pritožbenih razlogov. Sodbo izpodbija le v odločitvi o preživnini (3. točka izreka) in poudarja, da je pripravljen plačevati 10.000,00 SIT od 1.10.1999 dalje glede na njegovo finančno stanje. Sodišče ni upoštevalo, da sta s tožnico najemala skupaj kredite ter da oskrbuje starejšega sina D. in da se mu je v tem času rodil sin D., za kar je sodišče vedelo. Njegov osebni dohodek znaša cca. 160.000,00 SIT bruto. Ker skrbi tudi za R. in plačuje položnice za oba otroka ter telefon in otroka tudi oblači, meni, da je naložena preživnina previsoka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ter zlasti izpovedi obeh pravdnih strank, ki ju je zaslišalo na glavni obravnavi dne 14.9.1999, utemeljeno zaključilo, da znašajo stroški za preživljanje mld. sina pravdnih strank R. V. mesečno 49.814,00 SIT. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo vsa odločilna dejstva ter v izpodbijani sodbi navedlo vse razloge, iz katerih je tožencu naložilo plačevanje preživnine za mld. R. V. v znesku 25.000,00 SIT od 1.4.1999 dalje.

Sodišče druge stopnje nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati.

Glede na trditve v pritožbi pa sodišče druge stopnje še dodaja: Prvo izhodišče za določitev preživnine ob razvezi zakonske zveze so otrokove potrebe (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89). Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe je potrebno izraziti v denarju, saj je le tako mogoče določiti primerno preživnino, ki jo mora plačevati eden izmed preživninskih zavezancev ter tako ustrezno porazdeliti breme preživljanja med oba preživninska zavezanca, pač primerno njunim možnostim. Za oceno primernosti višine preživnine, ki naj jo zavezanec plačuje, so odločilni vedno dejanski dohodki in razmere v času odločanja. Navedena načela je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pri določitvi preživnine upoštevalo ter pravilno ocenilo in tožencu tudi v primeri višini odmerilo, koliko mora prispevati za preživljanje mld. sina R. V. Pri tem je pravilno upoštevalo starost in potrebe otroka ter okoliščine, v katerih živita obe stranki. Sodišče je upoštevalo tudi premoženjske razmere pravdnih strank, njuna dohodka ter pridobitne možnosti in sposobnosti. Razlogi v tej smeri so v izpodbijani sodbi logični in prepričljivi ter se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib ponavljanja.

Upoštevaje potrebe otroka pravdnih strank ter ugotovljene dohodke obeh staršev, je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da bo toženec brez škode za lastno preživljanje in vzdrževanje lahko od 1.4.1999 dalje plačeval za mld.

R. preživnino v znesku 25.000,00 SIT. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je po mnenju pritožbenega sodišča odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne morejo omajati zaključkov sodišča prve stopnje niti ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve o zahtevku.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 353. člen ZPP potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec v pritožbi ni zaznamoval.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 336/2000
• VSL sodba I Cp 720/2000
• Sodba II Ips 124/2000