<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 1915/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1915.99
Evidenčna številka:VSL41990
Datum odločbe:09.02.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opustitev vročitve - vročitev tožbe

Jedro

Ker je iz povratnice, ki ima moč javne listine razvidno, da je toženec prejel tožbo s pozivom za odgovor na tožbo, njegova trditev, da mu tožba ni bila vročena in da je povratnico podpisala druga oseba, ne da bi ponudil kakršnekoli dokaze za neresničnost podatkov v povratnici, ni pravno upoštevna, zato ne gre za kršitev določb 318. čl. in 7. in 8. točke 339. čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba zaradi izostanka (pravilno: zamudna sodba) sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 345.591,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov kot je razvidno iz izreka ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 55.960,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje te sodbe dalje do plačila.

Proti sodbi se je pritožil toženec po svojem pravnem zastopniku.

Izpodbija jo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Trdi, da je podana bistvena kršitev postopka po 7. in 8. točki 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožba mu ni bila nikoli vročena. Vročilnico je zagotovo podpisala druga oseba, ne pa on, ki doslej niti ni vedel na kaj se tožbeni zahtevek nanaša.

Vročevalec pri vročanju tožbe je ravnal v nasprotju s 142. čl. ZPP in 140. čl. ZPP. Ker mu ni bila tožba vročena, ni bilo pogojev za zamudno sodbo, razen tega pa mu zaradi opustitve vročitve tožbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ne glede na to pa tudi tožnici ničesar ne dolguje. Njegov pobotni zahtevek namreč presega vtoževani zahtevek, tako da mu je tožnica dolžna še razliko.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. Navaja, da je sodišče tožencu vročilo tožbo s pozivom na odgovor in vabilo na obravnavo na naslov njegovega stalnega bivališča, kar je potrjeno na povratnicah.

Da je na obeh povratnicah njegov podpis je mogoče ugotoviti s primerjanjem njegovega podpisa na drugih listinah, ki so v spisu.

Njegove trditve, da mu tožba ni bila vročena, so neresnične kot tudi trditve, da tožnici ničesar ne dolguje. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijana sodba potrdi, tožencu pa naloži v plačilo še stroške njenega odgovora na pritožbo, ki jih tudi zaznamuje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob izdaji zamudne sodbe sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka po 7. in 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP niti ne drugih kršitev po 2. odst. cit. člena, na katere je sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti. Trditev toženca, da mu tožba ni bila nikoli vročena, ne drži. Kot je razvidno iz povratnice mu je bil drugopis tožbe s pozivom na odgovor vročen 3.6.1999, kar je potrjeno z njegovim podpisom. Na povratnici namreč ni nobene pripombe vročevalca iz katere bi bilo lahko razvidno, da je pošiljko prevzel kdo drug ali pa da ob prvem poskusu vročitve tožnika ni bilo. Tudi vabilo na glavno obravnavo z dne 16.9.1999 je tožnik, kot je razvidno iz povratnice, prejel osebno 30.8.1999. potem ko mu je vročevalec pustil dne 27.8.1999 obvestilo o pošiljki, kar je razvidno na hrbtni strani povratnice. Povratnica velja kot javna listina in njena vsebina šteje kot resnična, dokler ni dokazano nasprotno. Tožnik pa nasprotnega z ničemer ne dokazuje, zato pritožbeno sodišče ne more slediti njegovi trditvi, da mu tožba ali vabilo na glavno obravnavo na njegov pravi naslov C. št. 10, p. M., nista bila vročena, zlasti ko že laična primerjava podpisov na omenjenih povratnicah in na povratnici o sprejemu sodbe ter tožnikovem podpisu na pooblastilu svojemu pravnemu zastopniku, pokaže, da gre za podpis ene in iste osebe, to je tožnika. Kot neutemeljen se zato izkaže očitek, da tožeči stranki z nezakonitim postopanjem oz. z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S čemer naj bi bila podana kršitev po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje pa tudi zamudne sodbe ni izdalo v nasprotju z določbami 318. čl. ZPP, saj je razvidno, da je bila tožba tožencu vročena v odgovor, izpolnjeni pa so tudi nadaljnji trije pogoji in sicer, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati, da utemeljenost tožbenega izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožba tožene stranke se tako izkaže kot neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo, ki ni obremenjena z bistvenimi procesnimi kršitvami in ki tudi ni v neskladju z materialnim pravom, potrdilo na podlagi 353. čl. ZPP.

Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le ta ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve. Stroški zanj niso tisti potrebni stroški, ki bi jih ji na podlagi 155. čl.

ZPP morala povrniti tožena stranka. Odločitev o stroških postopka ima podlago v 1. odst. 165. čl. ZPP.

 


Zveza:

ZPP člen 318, 339, 318, 339.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzU1OA==