VSL sklep II Cp 1199/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1199.99 |
| Evidenčna številka: | VSL41935 |
| Datum odločbe: | 01.12.1999 |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - oporoka - veljavnost oporoke |
Jedro
Dedič se lahko sklicuje na oporoko, ki se nahaja pri drugem dediču, ki naj bi jo skril.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja ter na podlagi dedne izjave in dedne odpovedi za dediča zapustnikovega premoženja na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo zapustnikovo ženo L. P. do 2/3 in zapustnikovega sina B. P. do 1/3. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje oporočni in zakoniti dedič B. P., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je zapustnik napravil oporoko, sestavljeno pri odvetnici, s katero je nepremično premoženje zapustil pritožitelju, materi pa je volil pravico do stanovanja v stanovanjski hiši in oporočnemu dediču naložil skrb za kurjavo in oddajo domačih pridelkov. Sestra ni dedinja po oporoki, saj je bila dedno odpravljena, ko je že za časa življenja od očeta prejela zemljišče za stanovanjsko hišo. Za vsebino oporoke mu je povedal oče pol leta pred smrtjo, prav tako, da z njo razpolagata mati in sestra, ki obstoja oporoke nista zanikali in mu jo tudi nista hoteli izročiti, ne predložiti sodišču. O tej okoliščini bi vedeli povedati odvetnica, ki je sestavila oporoko, in odvetnik, ki je zastopal zapustnikovo hčer v pravdnem postopku.
Vsaka izmed dedinj je na pritožbo odgovorila in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo dediča B. P. kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z Zakonom o dedovanju drugače določeno. V času izdaje prvostopnega sklepa so veljale določbe ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; ki se na podlagi drugega odst. čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) uporabljajo v tem postopku. Po prvem odst. čl. 352 ZPP sme stranka v pritožbi navajati nova dejstva. Prav s trditvami, da je zapustnik zapustil oporoko, s katero je zapustil vse premoženje njemu in da ima oporoko zapustnikova žena, pritožnik zatrjuje nova dejstva, saj ima oporoka, ki je bila po naključju, ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in če dokaže njeno vsebino (čl. 77 ZD).
Ker je od te okoliščine odvisno, ali gre za oporočno ali zakonito dedovanje, je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (čl. 380 tč. 3 ZPP).
V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje z dediči razčistiti sporna vprašanja v zvezi z zatrjevano oporoko in če bodo ta vprašanja sporna, prekiniti zapuščinski postopek in dediče, katerih pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
