VSL sklep II Cp 915/99

Jedro

V pritožbi so zatrjevana nova dejstva, pomembna za presojo o tem, ali je nasprotni udeleženec zaradi svojega zdravstvenega stanja sposoben v celoti oziroma delno skrbeti zase, svoje pravice in koristi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je zavrnilo predlog Centra za socialno delo Ljubljana-Bežigrad za odvzem poslovne sposobnosti.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo 4. člena Zakona o nepravdnem postopku in je kršilo načelo obojestranskega zaslišanja strank. Neutemeljeno ni upoštevalo predloga, danega na obravnavi dne 2.3.1999, da poda mnenje izvedenec psihiatrične stroke, in ni izvedlo dokaza z izvedencem. Napačno je povzelo, da začasni skrbniki nasprotujejo zavrnitvi predloga. Pri tem se sklicuje na zapisnik z dne 21.4.1999, ki ga prilaga. Sodišče nepravilno ugotavlja, da je šlo za proces postopne rehabilitacije, kajti iz izvedenskega mnenja dr. z dne 8.10.1997, izhaja, da to ni mogoče. Izjave psihiatrinje dr. so bile med seboj nasprotujoče, na take izjave odločitve sodišče ni moglo opreti. Njeno prošnjo z dne 8.6.1998 za sprejem v Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate ocenjuje kot nasprotno z njeno izjavo na obravnavi. V nadaljevanju pritožnik povzema vsebino prošnje. Pridobiti je potrebno izvedensko mnenje, ki v skladu z 48. členom Zakona o nepravdnem postopku ne sme biti starejši od šestih mesecev. V mesecu septembru 1998 je bil za izvedbo dokaza z izvedencem založen predujem, sodišče o stroških ni odločilo.

Začasni skrbnik je na pritožbo odgovoril, z njo v celoti soglaša in opozarja, da je od 18.5.1998 ponovno v bolnišnici.

Pritožba je utemeljena.

Kot je v izpodbijani odločbi navedlo prvo sodišče, je v tem dolgotrajnem postopku izvedenec dr. sprva menil, da je zaradi duševne bolezni nesposoben skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in koristi (pisno mnenje z dne 8.10.1997, zaslišanje izvedenca dne 18.11.1997), nato pa je na naroku dne 2.12.1997 menil, da bi zaradi dejstva, da živi s prijateljico in da je postal aktiven, bili njegovi interesi varovani z delnim odvzemom poslovne sposobnosti. V nadaljevanju postopka je bil ponovno hospitaliziran (sedmič), od 19.5.1998 do 5.8.1998. 8.6.1998 je njegova lečeča zdravnica asistent mag., dr. med., ki je bila v postopku tudi zaslišana, predlagala sprejem v Zavod v Hrastovcu zaradi kronificirane paranoidne shizofrenije, stanja brez prespektive za izboljšanje, brez možnosti za življenje izven ustanove (priloga A/9). Ob svojem zaslišanju dne 2.3.1999 je dr. menila, da ni razlogov za odvzem (niti delni) opravilne sposobnosti (prišlo je do relativne rimisije, pomembno je, da si je ustvaril življenje s partnerko). Na njeno izpovedbo in soglasje začasnega skrbnika je prvo sodišče tudi oprlo svojo odločitev in ponovno izvedenca ni zaslišalo. Nasprotja med izpovedbo priče dr. in mnenjem izvedenca, pa tudi med oceno zdravstvenega stanja, ki ga je podala dr. v prošnji za sprejem nasprotnega udeleženca v Hrastovec in njeno izpovedbo, ki ni razčiščeno (lahko je sicer pogojeno s časovnim razmikom), predvsem pa podatki, ki sta jih v pritožbenem postopku posredovala predlagatelj in začasni skrbnik ter nakazujejo, da je odločitev prvega sodišča vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo moralo zaradi povedanega sodišče prve stopnje ponovno zaslišati izvedenca (primerjaj 2. odst. 48. čl. Zakona o nepravdnem postopku), ki naj se mu predoči izpovedba dr., po potrebi pa naj sodišče tudi njo ponovno zasliši in tako razčisti nakazana morebitna nasprotja v zvezi z njeno izpovedbo in predlogom za sprejem v Hrastovec. Ker iz podatkov v spisu izhaja, da je prenehal živeti s prijateljico, to dejstvo pa je izvedenec upošteval kot odločilno pri oceni sposobnosti, da sam skrbi zase in za svoje koristi, bilo pa je tudi odločilno za oceno dr. v njeni izpovedbi, da ni pogojev niti za delni odvzem poslovne sposobnosti, naj se izvedencu to dejstvo (če se bo ugotovilo, da je resnično) predoči in naj v svojem mnenju pove, kako vpliva na sposobnosti, da zaradi svojega (nespornega) bolezenskega stanja lahko sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi.

Zaradi povedanega, torej predvsem zaradi novot, ki so bile izpostavljene v pritožbenem postopku, sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo po določbi 2. tč. 380. čl.

ZPP v zvezi s čl. 137 ZNP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1379/2002
• VSL sklep I Cp 340/2003
• VSM sklep I Cp 44/2003