VSL sklep III Cp 471/2003

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Dolžnik je že s splošno znanimi dejstvi dokazal, da bi oziroma da bo z izvršbo pretrpel ogromno in ne samo "znatnejšo" škodo, kot je to opredeljeno v 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče pravzaprav ne obrazloži svojega stališča, da takšnega razloga za odlog izvršbe, kot ga uveljavlja dolžnik, v izvršilnem postopku "ni mogoče upoštevati kot tisto okoliščino, zaradi katere bi bilo potrebno izvršbo odložiti" in ne pove, zakaj oziroma iz kakšnih razlogov ni mogoče sprejeti stališč, ki jih je dolžnik uveljavljal v predlogu za odlog izvršbe. Dolžnik se v svojem predlogu pravzaprav sploh ni skliceval na razloge iz 1. do 8. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ, pač pa dejansko na zakoniti razlog iz 2. odstavka istega člena, to je na obstoj posebno upravičenega razloga, ki je podan v dejstvu, da se je dolžnik odločil sam prodati svoje nepremičnine ter upniku poravnati vse zneske, ki mu jih dolguje. Prav v zadnjem času so se pri dolžniku začeli oglašati interesenti za nakup nepremičnin in imel je že tudi srečanja z resnimi kupci, najresnejši kupec pa že tudi ureja vse potrebno za pridobitev posojila, s katerim bo v celoti plačal dogovorjeno kupnino v znesku 160.000,00 DEM. Ker torej očitno obstajajo razlogi za odlog po 2. odstavku 71. člena ZIZ, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi dolžnikovmeu predlogu za odlog izvršbe ali pa ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obenem dolžnik še prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilno sodišče je v izpodbijanem sklepu presojalo tako obstoj razlogov za odlog iz 1. odstavka 71. člena ZIZ kot tudi razlogov iz 2. odstavka tega člena. V sklepu je tudi jasno zapisalo, da niso podani niti razlogi po 1. niti razlogi po 2. odstavku 71. člena ZIZ in torej pritožba zmotno meni, da je izvršilno sodišče dolžnikov predlog za odlog presojalo na napačni podlagi.

Nadalje pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po 1. odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po 2. odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe. To povsem jasno izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na takšno presojo ne more vplivati dejstvo, da dolžnik sam že išče (ali že ima) kupca za prodajo svoje nepremičnine.

Pritožba dolžnika je torej neutemeljena, saj niso podani razlogi, ki so v njej navedeni niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa prve stopnje paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). O dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa pritožbeno sodišče ni odločalo, saj je to v pristojnosti sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 694/2003
• VSL sklep III Cp 2029/99
• VSL sklep III Cp 303/2000