VSL sklep III Cp 182/2003

Jedro

Posamezni preživninski obroki, s katerimi se črpa sama pravica do preživljanja, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, in ki zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v triletnem zastaralnem roku.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (v II. točki izreka) spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne tudi glede izterjave preživnine za D... M... za čas od maja 1997 do vključno februarja 1999 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upniki so dolžni dolžniku v 8 dneh povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 15.752,00 SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21.1.2003, opr. št. I ..., ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo za glavnico v znesku 185.324,40 SIT s pripadki in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka), v ostalem je dolžnikov ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

Proti II. točki izreka, in sicer proti tistemu njenemu delu, ki se nanaša na izterjavo preživnine za vse upnike za november in december 1999, in na izterjavo preživnine za D... do 5.4.1999, se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je preživnino za vse upnike za november in december 1999 plačal s tem, ko je njihovi materi dne 10.11.1999 nakazal 50.000,00 SIT. Poleg tega pa so zastarali preživninski obroki za D... do 5.4.1999, saj je do vložitve izvršilnega predloga za te preživninske obroke že potekel triletni zastaralni rok.

Pritožba je delno utemeljena.

Utemeljena je dovolitev izvršbe za izterjavo preživnine za vse štiri upnike za november in december 1999. Na internem nalogu za gotovinsko vplačilo z dne 10.11.1999, na katerega se v dokaz svoje trditve o plačilu preživnine za navedena meseca sklicuje dolžnik (B22), je namreč v rubriki "namen vplačila" navedeno "prispevek za šolanje - dopolnilno izobraževanje jezikov", medtem ko je na vseh ostalih predloženih internih nalogih za gotovinsko vplačilo dolžnik v isti rubriki navedel, da gre za plačilo preživnine. Glede na to tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik z vplačilom z dne 10.11.1999 ni plačal preživnine za sporna dva meseca, temveč gre za njegov dodaten prispevek k preživljanju njegovih otrok.

Utemeljeno pa pritožnik uveljavlja zastaranje izterjevanih preživninskih obrokov za upnika D... M..., zapadlih do 5.4.2002. S tem v zvezi je treba izhajati iz določb Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, saj gre v konkretnem primeru za obligacijsko razmerje, nastalo pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika - OZ (1060. člen OZ). Upoštevaje določbo 381. člena ZOR, da zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica (ta pa po določbi 1. odstavka 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR traja do polnoletnosti otroka), in upoštevaje 2. odstavek 378. člena ZOR, da občasne terjatve, ki izvirajo iz sodnih odločb in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v triletnem zastaralnem roku (372. člen ZOR), so izterjevani preživninski obroki za D... za čas od maja 1997 do 5.4.2002 zastarali, saj je do vložitve izvršilnega predloga (do 5.4.2002) že potekel triletni zastaralni rok. Sodišče prve stopnje je torej materialnopravno zmotno v celoti zavrnilo dolžnikov ugovor zastaranja, češ da gre za judikatno terjatev, za katero velja desetletni zastaralni rok. Glede na to, da posamezen preživninski obrok za D... glede na izvršilni naslov (pravnomočno in izvršljivo sodbo) zapade 10. dne v mesecu za tekoči mesec, in ker D... zase v tej zadevi izterjuje preživnino od meseca maja 1997 dalje, pri čemer ne izterjuje preživnine za mesec marec 1999 (ki bi tudi še prišla v poštev pri zastaranju), pritožbeno sodišče ugotavlja, da so zastarali izterjevani preživninski obroki za D... za čas od maja 1997 do vključno februarja 1999, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izvršilni predlog je bil torej za te preživninske obroke neutemeljeno vložen.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika delno ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (v II. točki izreka) spremenilo tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne tudi glede izterjave preživnine za D... M... za čas od maja 1997 do vključno februarja 1999 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je priglasil tudi pritožbene stroške. Ker je s pritožbo delno uspel, je upravičen do povrnitve sorazmernega dela potrebnih pritožbenih stroškov (2. odstavek 154. člena ZPP in 1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. in 2. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je pritožbene stroške dolžnika odmerjalo od vrednosti s pritožbo izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje (to je od vrednosti 80.728,90 SIT, kar predstavlja seštevek s pritožbo izpodbijanih preživninskih obrokov za vse upnike za november in december 1999, to je 45.295,20 SIT, in preživninskih obrokov za D. M. za čas od maja 1997 do vključno februarja 1999 v znesku 35.433,70 SIT). Glede na vrednost s pritožbo izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje (80.728,90 SIT) in glede na to, da je dolžnik v pritožbenem postopku uspel do višine 35.433,70 SIT s pripadki, pritožbeno sodišče njegov uspeh v pritožbenem postopku ocenjuje na 44% (35.433,70 : 80.728,90). Potrebni pritožbeni stroški dolžnika, odmerjeni glede na zgoraj navedeno vrednost spornega predmeta, znašajo 35.800,00 SIT, kar predstavlja nagrado dolžnikovemu pooblaščencu za sestavo pritožbe v višini 200 točk oziroma 20.000,00 SIT (5. točka tar. št. 21 Odvetniške tarife - OT) skupaj z 20% davkom na dodano vrednost, materialne stroške dolžnikovega pooblaščenca v višini 2% (2. odstavek 15. člena OT) in sodno takso za pritožbo v višini 11.400,00 SIT (2. odstavek tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah - ZST). Sodišče pa dolžniku ni priznalo priglašenega stroška za sestanek s stranko, saj je ta strošek že zajet v sestavi pritožbe. Glede na 44% uspeh v pritožbenem postopku, je dolžnik upravičen do povrnitve 15.752,00 SIT svojih pritožbenih stroškov (44% od 35.800,00 SIT). Te pritožbene stroške morajo dolžniku povrniti upniki.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 804/2003
• VSL sklep III Cp 1450/2005
• VSL sklep III Cp 2119/99