<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 356/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:III.CP.356.2003
Evidenčna številka:VSL48468
Datum odločbe:09.04.2003
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazložitev ugovora

Jedro

Ne gre prezreti posebnosti glede t.i. bianko menice. Ta v ZM ni izrecno urejena. Pravna teorija in sodna praksa pa sta si vendarle enotni, da zanjo (posredno) velja določba 2. odstavka 16. člena ZM, na katero se sklicuje pritožnik in ki nasproti imetniku menice res prepoveduje tiste ugovore, ki se nanašajo na vsebino pooblastila za izpolnitev menice, vendar le, če imetnik menice ni bil pooblaščen za njeno izpolnitev. Ker pa je bil v obravnavanem primeru ravno upnik v tem izvršilnem postopku pooblaščen izpolniti menico, so zoper njega dovoljeni ugovori, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z dolžnikovim (izdajateljevim) pooblastilom.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je samo izdalo dne 24.4.2002, v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, to je v 2. tč. izreka. Nato je sklenilo še, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Zoper takšen sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka (1. tč. 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) pritožuje upnik. Meni, da je dolžnica uveljavljala le ugovore, ki ne morejo vplivati na obstoj terjatve niti, če bi se v pravdnem postopku izkazali za resnične. Sodišče prve stopnje je zato s tem, ko je ugovor štelo za obrazloženega, napačno uporabilo določbe 53. in 62. člena ZIZ, saj bi moralo ugovor šteti kot neobrazložen in ga zavrniti. Po mnenju upnika gre za bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi. Navaja, da gre za obveznost iz menice, ki je abstrakten vrednostni papir. To pomeni, da menični dolžnik na podlagi 16. člena Zakona o menici (Ur. l. FLRJ, št. 104/46 - Ur. l. RS, št. 82/94, v nadaljevanju ZM) zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla. Ravno to pa počne dolžnica. Poleg tega pa 2. odstavek 16. člena ZM izrecno določa, da menični dolžnik do imetnika menice nima ugovora, da je bila nepopolna menica izpolnjena v nasprotju z dogovorom oziroma pooblastilom dolžnice. Tudi ugovor, da je bila menica prepozno predložena v plačilo in protestirana, ni relevanten, saj pri lastni menici protest ni potreben, zato na menično obveznost ne more vplivati čas predložitve menice v plačilo.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru upnik na podlagi protestirane lastne menice (verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ) z izvršbo uveljavlja denarno terjatev, navedeno v menici, ki mu jo je dolžnik kot bianko menico izročil v zavarovanje posojila. Upnik ima v načelu prav, da je menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da menični dolžnik zoper imetnika menice nima (kavzalnih) ugovorov, ki izvirajo iz temeljnega razmerja z upnikom oziroma iz osebnega odnosa z imetnikom menice. Vendar pa to načelo velja le v primeru, ko gre za spor med meničnim dolžnikom in kakšnim drugim imetnikom menice, ne pa takrat, kadar gre za spor med meničnim dolžnikom in remitenetom kot prvim meničnim upnikom. Prav za slednji spor pa gre v danem primeru. Menični dolžnik (dolžnica v tem izvršilnem postopku) je hkrati tudi dolžnik iz posojilne pogodbe, v zavarovanje katere je bila izdana bianko menica, menični upnik - remitent (upnik v tem izvršilnem postopku) pa je hkrati tudi upnik iz temeljnega posla, torej iz posojilne pogodbe. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru dolžnik lahko uveljavlja kavzalne ugovore zoper upnika. Že zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor dolžnice obrazložen. Obenem pa ne gre prezreti niti posebnosti glede t.i. bianko menice. Ta v ZM ni izrecno urejena. Pravna teorija in sodna praksa pa sta si vendarle enotni, da zanjo (posredno) velja določba 2. odstavka 16. člena ZM, na katero se sklicuje pritožnik in ki nasproti imetniku menice res prepoveduje tiste ugovore, ki se nanašajo na vsebino pooblastila za izpolnitev menice, vendar le, če imetnik menice ni bil pooblaščenec za njeno izpolnitev. Ker pa je bil v obravnavanem primeru ravno upnik v tem izvršilnem postopku pooblaščen izpolniti menico, so zoper njega dovoljeni ugovori, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z dolžnikovim (izdajateljevim) pooblastilom (tako in več o tem: Jožko Žiberna, Menica, GV, Ljubljana 1999, str. 182, 183 in dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV, Ljubljana 2001, str. 145 - 171).

Izkaže se torej, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor dolžnice obrazložen. Ker gre za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je upnikova trditev, da je bila menica izpolnjena povsem pravilno in v skladu s pooblastilom v tej fazi nepomembna. O utemeljenosti obrazloženega ugovora bo namreč odločeno v pravdi. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da ko je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen, sodišče prve stopnje nima druge možnosti, kot da razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, to je v pravdnem postopku (2. odstavek 62. člena v zvezi s 2. odstavkom 53. in 5. odstavkom 62. člena ZIZ).

Glede na navedene razloge je izpodbijani sklep povsem zakonit in pravilen. Izrecno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana, drugih, po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pa pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, zato je upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 38. in 15. členom ZIZ).

 


Zveza:

ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 53, 62, 23, 53, 62.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjk3Mg==