VSL sklep II Cp 27/2003

Jedro

Izvedeniško delo opravi izvedenec, ki ga določi sodišče. Izvedeniško mnenje, ki ga priskrbi sama stranka, sodišče kot dokaz uporabi le, če v to privolita obe stranki.

Zakon o pravdnem postopku ne pozna izvedene priče.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v obsodilnem delu razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo tožencu, da je dolžan tožnikoma plačati znesek 1.127.650,00 SIT s pripadajočimi obrestmi in jima povrniti 423.788,00 SIT pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v kateri predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je:

-sodišče ni zavzelo nobenega stališča do izvedeniškega mnenja D.P., ki ga je toženec vložil v spis 29.10.2002; -vztraja, da ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker mu je posek dreves naročila njegova žena; -sečnja dreves je bila izvršena za zemljišču parc. št. 8/31 k.o. P, ne pa na zemljišču parc. št. 8/16 k.o. P; -postopek bi se moral prekiniti zaradi sodne določitve meje med zemljiščema parc. št. 8/31 in 8/16 k.o. P; -po višini je odločitev nepravilna. Svojo odločitev je sodišče oprlo na izvedeniško mnenje B.J., ki je nekritično. Sodišče je B.J. zaslišalo kot izvedeno pričo, kar je v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec odškodninsko odgovoren v tej zadevi: da je toženec les posekal v gozdu parc. št. 8/16 k.o. P in da je njegov ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen. Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da bi moral biti postopek v tej zadevi prekinjen zaradi sodne določitve meje. Predhodno vprašanje v tej zadevi je, kdo je lastnik zemljišča na katerem je toženec posekal les, ne pa, kje poteka meja med zemljiščema parc. št. 8/16 in 8/31 k.o. P. Kakor je že bilo rečeno, pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec posekal les na zemljišču par. št. 8/16 k.o. P, torej na zemljišču tožeče stranke.

Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje svoje ugotovitve, glede višine škode, ne bi smelo opreti na cenilsko mnenje B. J. B. J. je izvedensko mnenje izdelal izven pravde, po naročilu tožnikov, uporabi tega cenilskega mnenja pa je tožena stranka nasprotovala.

Izvedensko delo opravi izvedenec, ki ga določi sodišče (1. odst. 244. člena ZPP). Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi sama izven pravde, je kot dokaz možno uporabiti samo v primeru, če ga sprejmeta obe stranki, torej tudi nasprotna stranka, ki ga ni naročila. V tem primeru je tožena stranka izvedbi dokaza z vpogledom cenilskega mnenja B. J. nasprotovala. To pomeni, da sodišče svoje ugotovitve glede višine škode ne more utemeljevati s sklicevanjem na cenilsko mnenje B. J. Pritožba tudi pravilno navaja, da zakon o pravdnem postopku ne pozna pojma izvedene priče. Zakon o pravdnem postopku pozna samo dokaz z zaslišanjem priče. Priča je zaslišana o tem, kar o stvari ve, ne more pa biti zaslišana o pravilih znanosti, stroke in izkušenj, ker se ta dejstva dokazujejo z izvedenci. S tem, da je sodišče B.J. zaslišalo kot izvedeno pričo, B.J. ni dalo statusa izvedenca.

Dejstvo, da je sodišče uporabilo kot dokaz cenilsko mnenje, ki ga ne bi smelo uporabiti, je lahko vplivalo na pravilnost sodbe. V tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Pritožbi tožene stranke je bilo zato ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotavljati višino škode, ne da bi oprlo svojo ugotovitev na cenilsko mnenje B.J.

Iz istih razlogov ni pritrditi pritožbeni navedbi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker ni ocenilo izvedeniško mnenje izvedenca D.P., ki ga je toženec vložil v spis dne 29.10.2002.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 181/2003
• VSK sodba Cp 772/99
• VSL sodba I Cpg 23/2000