<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 99/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:II.CP.99.2003
Evidenčna številka:VSL47390
Datum odločbe:11.06.2003
Področje:nepravdno pravo
Institut:delitev stvari v solastnini

Jedro

Po 1. odstavku 118. člena ZNP odloči sodišče v postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Udeleženci tega nepravdnega postopka so sporazum o delitvi dosegli že 16.2.1968 in v skladu z njim je bil opravljen ustrezen vpis v zemljiško knjigo. Stanje nepremičnine v času sklepanja dogovora in sedanje stanje na takšen dogovor in razdelitev ne vplivata. Če imata predlagatelja zaradi spremembe stanja nepremičnine do nasprotne udeleženke kakšne terjatve, teh ne moreta doseči v nepravdnem postopku za novo (ponovno) delitev stvari, ki je bila že razdeljena. Enako velja za nov dogovor, ki naj bi ga dosegli udeleženci, saj tudi ta ne more biti podlaga za nov postopek delitve.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.11.2002 zavrnilo predlog predlagatelja za delitev stvari v solastnini, dne 6.12.2002 pa je ta sklep popravilo tako, da je dodalo še nov odstavek izreka, po katerem je predlagatelj dolžan povrniti nasprotni udeleženki 72.000,00 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.

Predlagatelj se je zoper oba sklepa pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

V pritožbi zoper prvi sklep navaja, da je sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. V izreku je namreč zavrnilo predlog, v obrazložitvi pa navaja, da je predlagateljema naložilo v plačilo tudi stroške nasprotne udeleženke v višini 72.000,00 SIT, o čemer v izreku ni govora. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so udeleženci nepremičnino že sporazumno razdelili v letu 1968, ne upošteva pa dejstva, da je bilo tedaj stanje bistveno drugačno od sedanjega. Predlagatelja sta namreč po letu 1968 opravila številna vlaganja oziroma investirala v prvo nadstropje in izdelala še preostale sobe. Po izdelavi preostalih sob so stranke ustno dosegle nov dogovor glede uporabe spornih prostorov. Nov dogovor predstavlja pogodbo, ki je bila realizirana in se razlikuje od vsebine dogovora o razdružitvi skupnega premoženja z dne 16.2.1968. Tedaj sta bila namreč v prvem nadstropju izdelana in v uporabi le dva prostora, vse ostalo je bilo neizdelano. Naknadno sta predlagatelja izdelala oziroma usposobila za uporabo še dva prostora, to je sedanjo spalnico nasprotne udeleženke. Še istega leta so si nato stranke ustno razdelile celotno nepremičnino tako, da imata predlagatelja spalnico v prvem nadstropju. V prvem nadstropju so tako spalnica, kuhinja in dnevna soba, ki jih uporablja nasprotna udleženka, ter spalnica, ki jo zasedata predlagatelja, nasprotna udeleženka pa zaseda oziroma ima v souporabi kopalnico in WC v pritličju, ki je v lasti predlagateljev. Tako se sedanje stanje uživanja v naravi razlikuje od tistega, ki je določeno v pisni pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja. Predlagatelja imata torej interes, da se tudi s sodno odločbo doseže razdružitev skupnega premoženja. Predlagatelja namreč ne zasedata polovico prostorov, nasprotna stranka pa drugo polovico, pač pa stanje ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, to je, da ima vsaka stranka 1/3. Glede na navedbe nasprotne udeleženke je očitno sporen obseg solastnega premoženja. Obstaja torej spor o predmetu delitve kot tudi spor o velikosti njihovih deležev, zaradi česar bi moralo sodišče v skladu z določilom 3. odstavka 118. člena ZNP napotiti določeno stranko na pravdo. Predlagatelja zato predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbi zoper popravni sklep predlagatelja navajata, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker je nepravilen že sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev. Predlagata, da pritožbeno sodišče razveljavi tudi ta sklep.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Sodišče prve stopnje v izreku (in le o tistem, kar vsebuje izrek je odločeno in lahko postane pravnomočno) res ni odločilo o stroških postopka, medtem, ko je v obrazložitvi navedlo, da morata predlagatelja nasprotni udeleženki povrniti 72.000,00 SIT stroškov postopka in za takšno odločitev navedlo tudi razloge. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje v kasnejšem sklepu, da je prišlo do očitne pisne pomote, saj je pomotoma iz izreka izpadel del o stroških, medtem ko obrazložitev to vsebuje. Pomanjkljivost je tako sodišče prve stopnje lahko in pravilno saniralo s kasnejšim sklepom in je zato uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljeno.

Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo določilo 1. odstavka 118. člena ZNP, po katerem v postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Ni spora o tem, da so udeleženci tega nepravdnega postopka sporazum o delitvi dosegli že 16.2.1968, v skladu z njim pa je bil 6.8.1968 opravljen ustrezen vpis v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da stanje nepremičnine v času sklepanja dogovora in sedanje stanje na takšen dogovor in razdelitev ne vplivata. Če imata predlagatelja zaradi spremembe stanja nepremičnine do nasprotne udeleženke kakšne terjatve, teh ne moreta doseči v nepravdnem postopku za novo (ponovno) delitev stvari, ki je bila že razdeljena. Enako velja za nov dogovor, ki naj bi ga dosegli udeleženci (tega predlagatelja le omenjata v svoji vlogi, medtem ko svoj predlog utemeljujeta predvsem z vlaganji in adaptacijami nepremičnine), saj tudi ta ne more biti podlaga za nov postopek delitve.

Pritožbi predlagateljev zoper oba sklepa sta torej neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklepa prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

 


Zveza:

ZNP člen 118, 118/1, 118, 118/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjEyMQ==