VSL sklep II Cp 1307/2003

Jedro

Tlakovci, položeni v višini pet centimetrov, ne predstavljajo motilnega ravnanja, ker ne ovirajo dotedanjega načina izvrševanja posesti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da sta toženca motila tožnico v neposredi posesti nepremičnine parc. št. 2245/3 in parc. št. 2245/1 k.o... , s tem, da sta dne 30.7.2002 z betonskimi tlakovci pričela tlakovati po celotni dolžini in širini od 9 do 14 metrov del zemljišča parc. št. 2245/3 in tako tožnici onemogočila uporabo parcele v obsegu kot pred motenjem. Zavrnilo je zahtevek po vzpostavitvi prejšnjega stanja in na prepoved bodočih takih ali podobnih ravnanj. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženima strankama povrniti 255.780,00 SIT pravdnih stroškov. Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe, s katerima naj bi se tožencema naložilo, da iz nepremičnine parc. št. 2245/3 k.o... v 24 urah odstranita vse betonske tlakovce, betonske robnike ter ves nasipni materil in omogočita tožnici brezpogojno uporabo zemljišča parc. št. 2245/3 in parc. št. 2245/1 k.o...

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Bistvo pritožbenih navedb je:

-sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožnica ni imela posesti na tistem delu zemljišča parc. št. 2245/3, na katerem je tožena stranka položila tlakovce. Graja dokazno oceno izpovedi zaslišanih strank in prič. Parc. št. 2245/1 se lahko uporablja edino na način, da se gre preko parc. št. 2245/3;

-s položitvijo tlakovcev in z resnimi grožnjami je tožena stranka tožeči stranki popolnoma odtegnila posest na spornem zemljišču;

-vprašljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da položeni tlakovci v višini 5 cm tožnice ne ovirajo pri izvajanju njene posesti, ob tem, da so ti tlakovci presekali gumo na kamionu;

-izpodbija odločitev o zavrnitvi začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravna odločilna dejstva:

-da je tožena stranka položila tlakovce na spornem zemljišču dela parc. št. 2245/3 k.o...;

-da je ta sporni del zemljišča parc. št. 2245/3 k.o... imela v posesti tožena stranka;

-da tožnica na tem spornem delu zemljišča parc. št. 2245/3 k.o... ni imela posesti;

-da položitev 5 cm visokih tlakovcev ni možno kvalificirati kot takšno oviro, ki bi preprečevala dostop ali dovoz tožnici do zemljišča parc. št. 2245/1. Dvignjen nivo zemljišča za 5 cm ne predstavlja resne ovire za vožnjo z avtomobilom ali tovornjakom. Gre za neznatno spremembo. Kljub tlakovanju lahko tožeča stranka nemoteno hodi in vozi preko zemljišča parc. št. 2245/3 k.o...;

-predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen, ker tožnica ni izkazala, da je obstoj njene terjatve verjetno izkazan.

Ni pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da položeni tlakovci v višini 5 cm, ne predstavljajo ovire, ki bi onemogočala ali otežila tožnici izvrševanje zatrjevane posesti hoje in vožnje preko parc. št. 2245/3 k.o... Dejanje tožene stranke, ki je tlakovce položila, iz tega razloga ni opredeliti kot motilno ravnanje. Zavrnitev tožbenega zahtevka je torej pravilna že iz tega razloga. Pritožbeno sodišče iz načela ekonomičnosti zato ne odgovarja na tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila v posesti hoje in vožnje preko zemljišča, na katerem so bili tlakovci položeni, ker odločitev ne bi bila nič drugačna, tudi če bi sodišče ugotovilo, da ima tožnica posest hoje in vožnje preko tega dela zemljišča.

Na fotografiji št. 7 je vidno, da na tlakovcih stoji osebno vozilo. To negira pritožbeno navedbo, da je vožnja z avtom zaradi položenih tlakovcev ovirana. Položitev tlakovcev na dvoriščih je običajno dejanje. Če bi položeni tlakovci ovirali vožnjo avtomobilov, se le-ti ne bi uporabljali kot material za tlakovanje dvorišč. Da je tožena stranka presekala gumo na robnikih, sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

Tožeča stranka je v tožbenih navedbah zatrjevala, da ji je tožena stranka z resno grožnjo preprečevala hojo in vožnjo preko zemljišča parc. št. 2245/3 k.o... Sodišče prve stopnje pa je pravilno zaključilo, da tožeča stranka v postavljenem tožbenem zahtevku ni zahtevala prepovedi groženj. Sodišče odloča le v mejah postavljenega zahtevka (1. odst. 2. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ali je bila tožeča stranka motena v posesti zaradi groženj tožene stranke, sodišču prve stopnje tako ni bilo potrebno odločati.

Predlog za izdajo začasne odredbe je pravilno zavrnjen, ker tožnica ni izkazala za verjetno, da njena terjatev obstoji (1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zmotno je stališče pritožbe, da za izdajo začasne odredbe v motenjskih pravdah zadošča, da je izdaja potrebna zaradi preprečitve sile.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP).

V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. čl. ZPP). Pritožbo tožeče stranke je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1389/2002
• VSC sklep Cp 915/2003
• VSC sklep Cp 710/2004