<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 691/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.691.2003
Evidenčna številka:VSL48100
Datum odločbe:21.05.2003
Področje:stvarno pravo
Institut:motenje posesti - protipravnost

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani pravdi zaradi motenja posesti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da jo je tožena stranka motila v njeni mirni posesti 4-sobnega stanovanja v večstanovanjskem objektu na naslovu J., s tem, da je v dopoldanskem času dne 12.12.2001 na priključku, preko katerega se napaja navedeni večstanovanjski objekt, odklopila oziroma prekinila oskrbo z vodo ter ji s tem onemogočila normalno uporabo stanovanja. Zavrnilo je tudi zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja s tem, da je tožena stranka dolžna izvršiti ponoven priklop na javno vodovodno omrežje ter s tem tožeči stranki omogočiti nemoteno oskrbo vode in na prepoved bodočih takih ali podobnih motitvenih dejanj. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 8.500,00 SIT s pripadajočimi obrestmi.

Tožeča stranka se pritožuje proti sklepu zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava ter predlaga njegovo razveljavitev in ugoditev tožbenemu zahtevku. Navaja, da je zanjo kot kupca stanovanja v legalno zgrajenem objektu povsem irelevantno, kako je tehnično izvedena dobava vode iz javnega omrežja. Za to je dolžna skrbeti tožena stranka sama. Nedopustno je, da je tožena stranka dopustila oskrbovanje zgrajenega objekta z vodo in uporabo gradbiščnega priključka še tri mesece po vselitvi objekta. V času primopredaje stanovanja tožeča stranka ni mogla slutiti, da vodovodni priključek ni urejen skladno z izdanimi soglasji tožene stranke. Nato je tožena stranka v trenutku, ki ga je samovoljno izbrala, zlorabila pravico, ki ji jo daje odlok o oskrbi z vodo ter prekinila dobavo vode. Spor, ki je nastal med g. P. in toženo stranko, ta poračunava na račun lastnikov stanovanj v objektu J. Javni zavod, ki ni sposoben kontrolirati, kaj počnejo uporabniki s prijavljenimi priključki, ni izpolnil svoje naloge ter je tudi sam prispeval k ugotovljenemu dejanskemu stanju, zato ne more nenadoma uveljaviti svojih pooblastil tako, da s tem povzroči nesorazmerno veliko škodo tožeči stranki. V odnosu do nje je bilo ravnanje tožene stranke samovoljno in zloraba pravic. Tožeča stranka je v postopku dokazala, da je uživala mirno posest legalno kupljenega stanovanja, vključno z dobavo vode več mesecev. Poseg tožene stranke je samovoljen, saj ni več mesecev ukrenila ničesar, da bi se g. P. ravnal po izdanem soglasju, nato pa je samovoljno, neupoštevaje škodo, ki bo s tem nastala in tudi druge možne tehnične rešitve (direkten priključek ipd.), posegla v posest tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani pravdi zaradi motenja posesti je predmet tožbenega zahtevka in obravnavanja sledeče dejanje tožene stranke, ki je javni zavod, katerega pristojnost je med ostalim tudi izdaja soglasja in izvedba vodovodnega priključka za priključitev na javno vodovodno omrežje: dne 12.12.2001 je prekinila dobavo vode uporabniku A.P. v objektu na naslovu JA., s tem pa prekinila dobavo vode tudi stanovanjskemu objektu na naslovu J., v katerem ima tožnica lastniško stanovanje. Opisano ravnanje tožene stranke, ki med strankama ni sporno, šteje tožeča stranka kot motilno dejanje in tudi v pritožbi zatrjuje kot pravno pomembno dejstvo zgolj to, da je več mesecev uživala mirno posest legalno kupljenega stanovanja, vključno z dobavo vode, ne pa dejstvo, kako je tehnično izvedena dobava vode iz javnega omrežja. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stanovanje tožeče stranke ni bilo priključeno na javno vodovodno omrežje, pač pa je tožeča stranka uporabljala vodo oziroma se je oskrbovala z vodo iz javnega vodovodnega omrežja preko nelegalnega priključka iz druge stavbe na naslovu JA. Objekt, v katerem je stanovanje tožeče stranke, torej nima svojega vodovodnega priključka na javno vodovodno omrežje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje poleg vprašanj obstoja posesti in storitve očitanega dejanja, pravilno ugotavljalo tudi, ali je šteti ravnanje tožene stranke kot samovoljno in protipravno. Po stališču sodne prakse je protipravnost objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom in pravnemu redu oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi (glej Tone Frantar, Stvarno pravo, poglavje o posestnem varstvu). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo (Ur. l. SRS, št. 11/87) lahko prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke. Tožena stranka ni zlorabila pravic, ki ji jih daje Odlok o oskrbi z vodo, kot ji očita pritožba, saj njeno ravnanje temelji na ustrezni pravni podlagi. Ostale pritožbene trditve, češ da tožeča stranka ni vedela za nelegalni priključek preko sosednjega objekta ter da bi bila tožena stranka dolžna kontrolirati, kar počenjo uporabniki s prijavljenimi priključki, za odločitev v zadevi niso pomembne, prav tako pa ne trditve o povzročeni nesorazmerno veliki škodi tožeči stranki.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo (določbe členov 70 do 81 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki se v obravnavani zadevi uporabljajo tudi po uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika) in tudi ni ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 424. členom ZPP).

 


Zveza:

ZTLR člen 75, 75.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjA5Ng==