<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 727/2003

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.727.2003
Evidenčna številka:VSL48097
Datum odločbe:16.04.2003
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:izločitev dela zapuščine

Jedro

Upravičenci lahko zahtevajo izločitev iz tistega zapustnikovega premoženja, ki bi sicer, če izločitve ne bi bilo, spadalo v zapuščino po zapustniku. Če je zapustnik s svojim premoženjem pravno veljavno razpolagal za časa svojega življenja z darilno pogodbo za primer smrti, iz takega premoženja ni možno zahtevati izločitve, ker le - to preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in ne bi prešlo v zapuščino, četudi ne bi bilo zahteve po izločitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom dovolilo spremembo tožbe (sklep pod 1. točko izreka). V 2. točki izreka je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da je toženec dolžan priznati, da je tožnica solastnica do 1/3 na 5/6, to je 5/18 nepremičnin vl. št. x k.o. S., da je toženec dolžan izstaviti tožnici za vknjižbo solastninske pravice primerno listino za vknjižbo tožnice do 5/18 na nepremičninah vl. št. x k.o. S., da v zapuščino po pok. A.V.V.P. spada 10/18 nepremičnin vl. št. x k.o. S., da se ugotovi, da je vknjižba lastninske pravice do 5/6 v korist toženca pri nepremičninah vl. št. x k.o. S. neveljavna in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, in da je toženec dolžan povrniti tožnici njene pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 537.000,00 SIT (3. točka izreka).

Zoper sodbo v izpodbijani sodbi in sklepu se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je V.P. umrla 13.5.1999 in je takrat bila lastnica 5/6 nepremičnin vl. št. x k.o. S., medtem ko je toženec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti šele dne 16.6.1999 dosegel vpis lastninske pravice zase na tej nepremičnini. V skladu s 132. čl. Zakona o dedovanju (ZD) preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu v trenutku njegove smrti na dediče in je glede na oporoko zapustnice, s katero je tožnica edina dedinja po zapustnici, v trenutku smrti zapustnice prešla zapuščina nanjo, zlasti tudi 5/6 obravnavanih nepremičnin. V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožnice v predmetne nepremičnine je sodišče sicer zaslišalo tožnico, neupravičeno pa je zavrnilo zaslišanje predlaganih prič glede tega vprašanja, katerim so dobro poznane razmere. Neutemeljeno je zavrnilo tudi predlog po postavitvi izvedenca gradbene stroke, ki bi potrdil vlaganja tožnice v hišo in jih tudi ovrednotil. Sodišče je sicer delno ugotovilo vlaganja tožnice v hišo, vendar je pri tem očitno zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je šlo za tekoča potrebna vzdrževalna dela, ki niso upoštevana za njen izločitveni zahtevek. Napačno je tudi upoštevana skrb tožnice za pokojnico. Sodišče prve stopnje pavšalno ugotavlja, kar je tudi v nasprotju z darilno pogodbo, da vrednost 1/6 predmetne nepremičnine, ki je v solasti tožnice, presega vrednost preostalih 5/6.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe tožeče stranke in ponavlja svoje navedbe, podane med postopkom na prvi stopnji. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Kar vse v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ZD ne omenja darilne pogodbe za primer smrti, ki je obligacijska pogodba in s katero darovalec obljubi, da bo obdarjencu po njegovi smrti izročen predmet darila, torej s katero je darilna obljuba odložena do smrti darovalca. Ker gre za pogodbo, mora biti izključeno, da bi darovalec preklical darilo. Za veljavnost darilne pogodbe za primer smrti je potreben sodni zapisnik, iz katerega izhaja, da je obdarjenec darilno obljubo sprejel in da se je darovalec odrekel preklica. Take pogodbe ni enačiti z dedno pogodbo po 103. čl. ZD in je zato dovoljena.

Darilna pogodba za primer smrti z dne 1995 med zapustnico kot darovalko in tožencem kot obdarjencem (priloga B2 in B3) izpolnjuje vse poprej navedene pogoje za njeno veljavnost, torej je veljavna in je toženec na podlagi nje lahko dosegel vknjižbo lastninske pravice na podarjeni nepremičnini v zemljiški knjigi po smrti zapustnice nanj. Zapustnica je s svojo nepremičnino pravno veljavno razpolagala že leta 1995 z navedeno darilno pogodbo, le da je bila pridobitev darila odložena do njene smrti. Lastnik podarjenih nepremičnin je toženec postal s trenutkom smrti darovalke in ne šele z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi nanj.

Po 32. čl. ZD lahko določen krog oseb pod določenimi pogoji zahteva, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. To je način pridobitve lastninske pravice, ki sicer ni urejen z drugimi predpisi in pride v poštev le po smrti zapustnika za sicer premoženje zapustnika, preden se uvede dedovanje na tem premoženju. Povedano drugače, takšno v izločitev zahtevano premoženje zapustnika se izloči iz njegovega premoženja še preden premoženje zapustnika preide v zapuščino. Predmet izločitve iz zapustnikovega premoženja je lahko le tisto premoženje zapustnika, ki bi v primeru, da izločitve po 32. čl. ZD ne bi bilo, prešlo v zapuščino po zapustniku.

Zapustnica je, kar prvo sodišče prav tako vse pravilno ugotovi, s predmetnimi nepremičninami pravno veljavno razpolagala že leta 1995 z navedeno darilno pogodbo za primer smrti, le da je bil učinek pogodbe odložen do njene smrti. Zato so v trenutku njene smrti nepremičnine prešle v last obdarjenca - toženca in četud ne bi bilo izločitvene zahteve po 32. čl. ZD, ne bi prešle zaradi navedene daritve v zapuščino po njej. Ker pa ne bi prešle v njeno zapuščino, na njih ni mogoče uveljavljati izločitve po 32. čl. ZD, ki se lahko naperi le zoper premoženje zapustnika, ki bi sicer prešlo v zapuščino. To vse enako velja kljub zapustničini oporoki v obliki notarskega zapisa iz leta 1998 (priloga A3), ker samo oporoka še ne predstavlja preklica pred tem sklenjene darilne pogodbe za primer smrti oziroma četudi bi preklic v njej bil, bi bil neveljaven zaradi odpovedi preklicu v pogodbi.

Iz zgoraj navedenega sledi, da zahtevek tožnice za izločitev po 32. čl. ZD ni utemeljen, kar enako velja za zahtevek v zvezi z zatrjevano neveljavnostjo darilne pogodbe za primer smrti med zapustnico in obdarjencem in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Zaradi neutemeljenosti tožbenega zahtevka iz že navedenih razlogov je bilo povsem nepotrebno in brezpredmetno v izpodbijani sodbi ugotavljanje dejstev o vlaganjih tožnice v zapustničino premoženje, o njeni pomoči zapustnici in o vrednosti darila tožnici. Posledično temu so brezpredmetne vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razloge prej navedenega dela izpodbijane sodbe in zatrjevane kršitve sodišča v zvezi s tem, tako, da se pritožbenemu sodišču o teh navedbah ni potrebno opredeljevati.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo v sodbi in sklepu sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 165. čl. ZPP in je skladna določilu 1. odst. 155. čl. ZPP. Pravdni stranki sta dolžni kriti vsaka svoje pritožbene stroške, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela, stroški tožene stranke za odgovor na pritožbo pa za postopek niso bili potrebni, ker tožena stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar takega, kar bi pripomoglo k lažji in hitrejši odločitvi o pritožbi.

 


Zveza:

ZD člen 32, 32/1, 32, 32/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjA5NA==