VSL Sklep Cst 302/2020

Jedro

Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.

Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.

Izrek

Pritožba upnika EKO SKLAD j. s. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 4856) ugodilo ugovoru upnika DUTB d. d. z dne 14. 12. 2018 (p. d. 4248) proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (p. d. 4218) tako, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase v deležu 33,37 % ločitvenemu upniku DUTB, d. d., v deležu 6,33 % ločitvenemu upniku S. d. d., v deležu 11,4 % ločitvenemu upniku EKO SKLAD j. s., v deležu 14,1 % ločitvenemu upniku Banki d. d. (prvi odstavek izreka). Razdelitev posebne mase (kupnina unovčenja nepremičnin Kamnolom M.) se opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase s 4. 6. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati s sklepom (drugi odstavek izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik EKO SKLAD j. s. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter višjemu sodišču predlagal, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi v skladu s prvotno pridobljeno cenitvijo.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica DUTB, d. d., ki je predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče v tej zadevi drugič odloča. V prvotnem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 9. 2018 (p. d. 4472) najprej odločilo, da se razdeli posebna razdelitvena masa na podlagi načrta upraviteljice z dne 31. 1. 2018. Po pritožbi upnice DUTB d. d. je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj se sodišče ni opredelilo do postavljenih trditev pritožnika.

6. Upnica DUTB d. d. je namreč trdila, da bi se moral upoštevati drugačen ključ delitve kupnine za kamnolom M., ki je del stečajne mase stečajnega dolžnika in se je v stečajnem postopku prodajal kot celota. Pri tem pa imajo štirje ločitveni upniki DUTB d. d., S. d. d., EKO SKLAD j.s., in Banka d. d. ločitvene pravice na posameznih delih kamnoloma. Prvotna metoda razdelitve je temeljila na cenitvi kamnoloma kot celote pooblaščenega ocenjevalca K. in je izhajala iz predpostavke enakega statusa vsake posamezne parcele, ki sestavlja celoto kamnoloma, ni pa upoštevala količin zalog na posamezni parceli, kar je po mnenju upnice DUTB d. d. bistveno pri vrednotenju kamnoloma kot predmeta prodaje. Upnica DUTB d. d. je že v prvotnem postopku zahtevala ponovno cenitev, kjer bi se moralo upoštevati, da so posamezni deli kamnoloma več vredni upoštevaje količine zalog in možnosti njihove prodaje. Cenitev cenilca K. je napačno temeljila na donosu izkopanega materiala in ne zalog oziroma kvalitete materiala. Upnica DUTB d. d. ima ločitveno pravico na nepremičninah, ki se nahajajo na robu kamnoloma in so še neizkoriščene, zato je trdila, da predstavljajo praktično celotno vrednost kamnoloma.

7. Sodišče prve stopnje se v predhodnem postopku do teh trditev DUTB d. d. ni opredelilo. Po ponovni presoji je sodišče prve stopnje upoštevaje trditve DUTB d. d. postavilo novega cenilca, in sicer mag. P. Z., ki je ugotovila, da je treba uporabiti drugačno metodo vrednotenja posameznih parcel in je uporabila način ocene vrednosti premoženja, in sicer cenitve posameznih parcel, saj so v konkretnem primeru zemljišča umeščena v območja z bistveno različno namensko rabo. Nepremičnine je razdelila v skupine: gozdna zemljišča, površine nadzemnega pridobivalnega prostora, površine nadzemnega pridobivalnega prostora - odložena vrednost, območja okoljske infrastrukture in pomožna zemljišča za industrijo, površine za industrijo, gospodarske cone, druga kmetijska zemljišča in izračunala deleže posameznih ločitvenih upnikov na celoti upoštevaje vrednost parcel, na katerih imajo ločitveno pravico. Na podlagi takšne metodologije je sodišče prve stopnje določilo deleže ločitvenih upnikov na kupnini za celoten kamnolom, kot izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa.

8. Že v postopku pred sodiščem prve stopnje je upnik EKO SKLAD j. s. ugovarjal ponovni cenitvi, ostali trije ločitveni upniki niso imeli pripomb na novo cenitev. Svoje trditve glede tega ponavlja tudi v pritožbenem postopku. Navaja, da je upnica DUTB d. d. s svojimi ugovori zoper cenitev prepozna, saj bi jih morala navesti že ob cenitvi K. dne 13. 12. 2012, jih je pa ugovarjala šele z ugovorom zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 14. 2. 2018. Prav tako se ni pritožila zoper sklep o prodaji kamnoloma M. z dne 28. 9. 2016 kot celote. Obrazloženih vsebinskih pripomb zoper strokovnost nove cenitve ni postavil.

9. Sodišče prve stopnje je v svojem sklepu že obrazložilo (zadnji odstavek na tretji strani obrazložitve izpodbijanega slepa) in pritožbeno sodišče po pregledu spisa soglaša z navedenim, da je ločitvena upnica DUTB d. d. ves čas pogojevala soglasje prodaje kamnoloma M. kot celote s tem, da se bo upoštevala drugačna vrednost posameznih parcel, ki so del kamnoloma. Vse to izhaja iz podatkov v spisu (mnenje pritožnice kot ločitvene upnice z dne 28. 4. 2016 p. d. 3533, z dne 9. 6. 2016 p. d. 3839 in z dne 15. 12. 2016 p. d. 3896). Sklep o prodaji je bil izdan 28. 9. 2016. Ne drži torej navedba pritožnika, da upnica DUTB d. d. ni ugovarjala prodaji kot celoti, saj je ves čas postopka zatrjevala odločilna dejstva, ki so se nanašala na razdelitev kupnine glede na vrednost posamičnih parcel. Sodišče prve stopnje (dopis z dne 16. 2. 2017 p. d. 3947) in upraviteljica (dopis z dne 30. 8. 2016 p. d. 3770) so vztrajali pri prodaji kamnoloma kot celote, kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ekonomsko smotrno. Vendar pa je pri tem treba upoštevati različen ekonomski položaj ločitvenih upnikov glede na različno vrednost zavarovanega premoženja, na kar je pravilno ves čas postopka opozarjala pritožnica in njene trditve niso bile presojane v prvem postopku razdelitve, zato je bilo to pravilno sanirano v ponovljenem postopku. Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, namreč ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine. Pritožbeno sodišče pripominja, da je takšna cenitev in odločitev sodišča edino smotrna, saj na eni strani omogoča prodajo nekega obrata, kamnoloma itd. kot celote, na drugi strani pa je poplačilo ločitvenih upnikov v skladu z njihovo vrednostjo zavarovanega premoženja. V nasprotnem primeru namreč ločitveni upniki ne bi podali soglasja za prodajo celote nekega obrata in bi bila kupnina bistveno manjša, oz. se posamezni deli sploh ne bi mogli prodati.

10. Glede pritožnikovih trditev, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tem, ko je postavilo novega cenilca, pa pritožnik ne more uspeti. ZPP se v postopkih zaradi insolventnosti v skladu z določbo 121. člena ZFPPIPP subsidiarno uporablja, s tem pa tudi procesne določbe o delu izvedencev in cenilcev. Zaradi pripomb upnice DUTB d. d. (navedbe p. d. 4248) zoper metodologijo cenitve cenilca K., bi morala biti njegova cenitev na podlagi zahteve sodišča vsebinsko dopolnjena, vendar je izvedenec K. navedel, da vztraja pri podani cenitvi (glej sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 9. 2018, p. d. 4472, četrti odstavek na drugi strani in četrti odstavek na tretji strani obrazložitve). Glede na to je sodišče ravnalo v skladu z določbami ZPP (254. člen) in postavilo novega cenilca, kar je bilo potrebno za ugotavljanje dejstev pomembnih za razdelitev kupnine med ločitvene upnike in gre torej za drugo trditveno podlago, kot je bila bila tista, ki jo je ugotavljal cenilec K., ki je ugotavljal vrednost kamnoloma kot celote, ki je bila osnova za prodajo na javni dražbi.

11. Novi cenitvi pritožnik ne ugovarja v smislu vsebine, da je s cenitvijo in metodologijo cenitve kaj narobe, pač pa zgolj procesno, da so bili ugovori upnice DUTB d. d. prepozni, kar glede na vse zgoraj navedeno ne drži. Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi. V tem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo točno tako. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni napravilo kršitve postopka, ki bi posegale v pravice strank in ki bi pomenile nezakonito odločbo.

12. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo upnika EKO SKLAD j. s. kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1128/99
• VSL sklep III Cp 1878/99
• VSM Sklep I Ip 5/2018