VSL Sklep Cst 292/2020

Jedro

Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.

Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.

Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.

Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.

Izrek

1. Pritožba upnice D. D. se zavrže.

2. Pritožba ostalih dveh upnic se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

3. Upnice same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog A. K., dediča po pokojnem K. K., začelo postopek stečaja zapuščine po pokojnem zapustniku K. K. (1. točka), za upravitelja imenovalo C. C. (2. točka), za katerega je ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki C. C. s. p. (3. točka), in odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v skupni višini 1.401,00 EUR za objave, nadomestilo upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja (4. točka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožujejo upnice. Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da njihovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog dediča A. K. za začetek postopka stečaja zapuščine zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevajo povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj postopka, dedič po pokojnem zapustniku A. K., ki nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, izpodbijani sklep potrdi in upnicam v plačilo naloži njegove stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba upnice D. D. ni dovoljena, pritožba ostalih dveh upnic pa ni utemeljena.

5. Procesno legitimacijo vložiti pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati predlagatelj postopka, dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ta ni njegov predlagatelj in upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in dolžnik, če zakon za posamezni postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti tem sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.

6. Terjatve vseh treh upnic so v tem postopku izkazane, saj jih je v svojem predlogu navedel že predlagatelj (dolžnik) sam. Ker pa sta glede na podatke spisa svojo udeležbo v predhodnem postopku prijavili le upnici E. E. (p. d. 6) in F. F. (p. d. 7), ne pa tudi upnica D. D., pritožba upnice D. D. ni dovoljena, saj zaradi navedene opustitve nima položaja stranke predhodnega postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnice D. D. kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

7. Postopek stečaja zapuščine se vodi nad zapuščino po umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP). Zapuščina je premoženje, katerega imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (132. člen Zakona o dedovanju – ZD). Namen stečaja zapuščine je omogočiti vsem zapustnikovim upnikom, da prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (415. člen ZFPPIPP), kar je pomembno zlasti, ko je vrednost zapuščine (vseh premoženjskih pravic, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti), manjša od vsote vseh obveznosti zapustnika (prezadolžena zapuščina). Pri tem je odgovornost dedičev omejena na višino vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Izraz zapuščina je v ZD uporabljen v pomenu lastninske pravice na vsaki stvari in vsake druge premoženjske pravice, ki je ob njegovi smrti pripadala zapustniku (2. člen ZD). Dedovanje je prehod zapuščine zapustnika na njegove pravne naslednike ob njegovi smrti (132. člen ZD). To pravno posledico (prehod vseh zapustnikovih premoženjskih pravic na njegove dediče kot univerzalne pravne naslednike) povzroči že pravno dejstvo zapustnikove smrti in ne šele sklep o dedovanju. Za časovni trenutek, v katerem nastanejo pravne posledice dedovanja, ZD namreč uporablja izraz uvedba dedovanja (prvi odstavek 123. člena ZD), dedovanje po umrlem pa se uvede s trenutkom njegove smrti. Tako preide pri zakonitem dedovanju na posameznega zakonitega dediča vsaka lastninska pravica ali druga zapustnikova premoženjska pravica, ki je predmet zakonitega dedovanja, do idealnega deleža, ki je enak njegovemu dednemu deležu, že s trenutkom smrti (10. člen in prvi odstavek 123.člena ZD) in ne šele z izdajo sklepa o dedovanju. Ta ima le dekleratorni učinek. Osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, je, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje.

8. Iz 1. točke prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP izhaja, da spadajo v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine poleg premoženja iz 2. točke drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Za račun stečajne mase je proti dedičem upravičen te terjatve uveljaviti v postopku stečaja zapuščine upravitelj (drugi odstavek 418. člena ZFPPIPP).

9. Res je torej, da če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa: 1) obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD (prim. 1. točko 1. odstavka 418. člena ZFPPIPP) in 2) denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev (prim. 1. točko 2. odstavka 418. člena ZFPPIPP in smiselno 1. odstavek 350. člena v zvezi s 5. odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča (2. odstavek 350. člena v zvezi s 5. odstavkom 416. člena ZFPPIPP) in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP)¹.

10. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da pogoji za začetek postopka stečaja zapuščine niso izpolnjeni, ker je A. K., dedič po pokojnem zapustniku K. K. in hkrati predlagatelj tega postopka, dediščino po zapustniku že sprejel (tako svoj dedni delež, kot dedni delež svojega brata M. K.) in da zato, ker je premoženje zapustnika že prešlo v njegovo lastniško sfero, ni več mogoče govoriti o zapuščini ter uvedbi postopka stečaja zapuščine. Kot navedeno, tvorijo stečajno maso v takem primeru denarne terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Iz istih razlogov so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da stečaj zapuščine ni mogoč, ker sta upnici že dosegli, da se izvršilni postopki, ki so prej tekli zoper zapustnika, sedaj nadaljujejo zoper njegove dediče. Za upnike se namreč položaj z začetkom stečaja zapuščine, ki pomeni generalno izvršbo zapuščine, ne bo v ničemer spremenil, dediči pa za zapustnikove dolgove vedno odgovarjajo le do višine zapustnikovega premoženja.

11. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, v katerem trdi, da A. K. ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečaja zapuščine, saj bi moral predlog vložiti skupaj s svojim bratom M. K., ki se dediščini ni odpovedal (133. člen ZD), ampak jo je sprejel in šele nato svoj zakoniti dedni delež v celoti odstopil bratu A. K.

12. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Sevnici D 154/2019 z dne 7. 10. 2019, ki ga je v spis vložil že predlagatelj (priloga p. d. 1) izhaja, da sta po pokojnem K. K. zakonita dediča A. K. (predlagatelj) in M. K. M. K. je izjavil, da sprejema svoj zakoniti dedni delež in ga v celoti odstopa bratu A. K., ki je sprejel svoj zakoniti dedni delež in odstopljeni dedni delež brata M. K. Vendar to ne pomeni, da sta le oba dediča skupaj kot enotna (nujna) sospornika sedaj upravičena predlagatelja postopka zapuščine po zapustniku K. K.

13. Kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, ne določajo procesni predpisi, pač pa pravila materialnega prava, na katera procesni predpis napotuje. Sosporniki se štejejo za enotno pravdno stranko, „če je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja (torej po materialnem pravu) spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike“ (196. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. V primeru stečajnega postopka (in s tem tudi stečaja zapuščine) ni nobenega razumnega razloga, da bi moral biti predlog vložen s strani vseh (obeh) dedičev, saj ne gre za situacijo, da je „spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike“. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov (196. člen ZPP), saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal².

15. Če ni v poglavju 5.12 ZFPPIPP drugače določeno, se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona (prvi odstavek 416. člena ZFPPIPP), razen tiste določbe, ki so izrecno izključene (drugi odstavek 416. člena ZFPPIPP). Gre za poglavja, ki se nanašajo na temeljna pravila o stečajnih postopkih stečaja pravnih oseb³. Pri tem se pri smiselni uporabi pravil iz prvega odstavka 416. člena ZFPPIPP namesto pojma „stečajni dolžnik“ pri uporabi pravil v zvezi s procesnimi dejanji, ki jih je upravičen opravljati v postopku stečaja, uporablja pojem „dedič“, v drugih primerih pa pojem „zapustnik“. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič⁴.

16. Iz določbe prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, uporaba katere v postopku stečaja zapuščine ni izključena (drugi odstavek 416. člena ZFPPIPP) izhaja, da če je začetek stečajnega postopka predlagal dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Dolžnikova insolventnost se torej domneva. Iz izpodbijanega sklepa o začetku stečajnega postopka sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navajalo tudi dejstva v zvezi s prezadolženostjo zapuščine in ni uporabilo domneve iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, vendar to na dejstvo, da se šteje, da je predlog za stečaj zapuščine vložil dolžnik, nima vpliva. Poleg tega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu hkrati zapisalo, da se v skladu z določbo 416. člena ZFPPIPP dedič šteje za dolžnika v smislu določb ZFPPIPP, zaradi česar je dolžnik oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ki se zato poravnajo iz proračuna sodišča. Torej je tudi sodišče prve stopnje dediča štelo za dolžnika.

17. V primeru domneve insolventnosti, ki jo vzpostavlja prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP, ko začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, lahko to domnevo izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik (tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba v delu, v katerem izpodbija dejstvo, da zapuščina v danem primeru ni prezadolžena⁵, s čimer izpodbija domnevo insolventnosti, ni dopustna in se pritožbeno sodišče v vsebinsko presojo pritožbe v tem delu ni spuščalo.

18. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, ter odločilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi upnic niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obeh upnic zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

19. Vsak upnik mora sam pokriti svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP). Poleg tega upnice s pritožbo niso uspele, zato tudi glede na njihov pritožbeni uspeh do povračila stroškov niso upravičene (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da upnice same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

20. Predlagatelj postopka A. K. je v odgovoru na pritožbo sicer zahteval, da pritožbeno sodišče upnikom naloži v plačilo stroške v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo, vendar svojih stroškov v pritožbi ni specificiral (drugi in tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato pritožbeno sodišče o njegovih stroških niti ni moglo odločati.

-------------------------------
¹ prim. Cst 519/2014.
² Smiselno enako tudi VS RS II Ips 476/95.
³ Pritožbeno sodišče le pripominja, da so specialna pravila postopka osebnega stečaja vsebovana v poglavju 5.11.
⁴ Tako tudi N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 808.
⁵ Pritožnici uveljavljata, da v tem postopku glede na višino njunega dolga in vrednost zapuščine ni mogoče govoriti o tem, da je dolg večji, kot je znašala vrednost zapuščine.

Datum zadnje spremembe:

04.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 327/2011
• VSL sklep Cst 142/2019
• VSL Sklep Cst 445/2021