VSL Sodba VII Kp 10432/2016

Jedro

Uvodni zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri.

V opisu dejanja je izostal očitek naklepne pomoči. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu očita zgolj, da je pomagal B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ne pa tudi, da ji je pomagal naklepoma.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženi A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan pri opravljanju poslovne dejavnosti, pomagal

s tem, da je B. B. kot zavarovalna zastopnica Zavarovalnice X d. d. na podlagi Pogodbe o zastopanju in sklepanju zavarovalnih pogodb z dne 22. 9. 2008, sklepala police za avtomobilska zavarovanja, A. A. pa je B. B. v nekaterih primerih pomagal tako, da je pod njeno številko zastopa z zavarovanci tudi sklepal zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih je eden od njiju od zavarovancev prejel gotovino, in sicer je eden od njiju sklenil:

- 6. 7. 2011 s C. C. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 296,46 EUR, od katerih je bilo Zavarovalnici X nakazanih le 93,18 EUR, preostanek v skupni višini 203,28 EUR pa ne,

- 20. 7. 2011 s Č. Č. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 80 EUR, z D. D. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 70 EUR, z E. E. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri sta prejela 937,44 EUR in s F. F. v Škofljici zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 787,58 EUR,

- 21. 7. 2011 z G. G. v Radomljah zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 471,89 EUR, s H. H. v Dobrunjah zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 80,01 EUR, in I. I. v Kamniku zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 249,99 EUR,

- 22. 7. 2011 z J. J. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 499,96 EUR, s K. K. v Višnji Gori zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 499,99 EUR in z L. L. v Železnikih zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 383,92 EUR,

- 25. 7. 2011 z M. M. v Žabnici zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 153,09 EUR in z N. N. v Grosupljem zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 300 EUR,

- 26. 7. 2011 z O.O. v Tržiču zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 199,97 EUR in s P. P. v Komendi zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 289,79 EUR,

- 30. 7. 2011 z R. R. zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 96,03 EUR,

- 29. 8. 2011 s S. S. v Domžalah zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 54,54 EUR,

- 31. 8. 2011 s Š. Š. v Domžalah zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 90,01 EUR,

- 1. 9. 2011 s T. T. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 54,54 EUR,

- 2. 9. 2011 z U. U. v Ljubljani zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 250 EUR, in z V. V. v Škofljici zavarovalno polico št. ..., po kateri je eden od njiju prejel 130,03 EUR,

gotovino, ki jo je prejel A. A., je odložil v domači sef in s tem seznanil B. B., ki pa gotovine, ki jo je prejela sama in od A. A., ni izročila Zavarovalnici X d.d., kot je bila na podlagi zgoraj navedene pogodbe dolžna, ampak si jo je na njeno škodo prilastila, na ta način pa je Zavarovalnico X d.d. oškodovala za skupno 6.158,22 EUR,

s čimer naj bi storil pomoč pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada obdolženčevega zagovornika proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega pomoči pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo z določeno kaznijo petih mesecev zapora in s preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena ZKP mu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, pri čemer mu je sodno takso odmerilo na 80,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov ter s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in „izpodbijano sodbo razveljavi ter obdolženca oprosti obtožbe, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odgovornost obdolženega A. A. temelji na določbah KZ-1 o udeležbi, konkretneje pomoči pri kaznivemu dejanju. V izreku sodbe mora biti poleg dejanja glavnega storilca konkretno navedeno tudi ravnanje obdolženega kot pomočnika. Posameznik namreč vselej kazensko odgovarja zaradi tistega ravnanja, ki ga je sam izvršil,¹ njegova vloga pa mora biti v izreku sodbe jasno konkretizirana.

5. V zvezi z navedenim pritožnik utemeljeno opozarja, da obravnavani opis dejanja ni konkretiziran oziroma individualiziran do te mere, da bi bilo mogoče enoznačno razumeti, katera ravnanja konkretno se očitajo obdolženemu.

6. Obravnavani opis dejanja v prvem delu vsebuje ustrezno navedbo, da je obdolženi A. A. „B. B. v nekaterih primerih pomagal tako, da je pod njeno številko zastopa z zavarovanci sklepal zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih je eden od njiju od zavarovancev prejel gotovino“, vendar pa v nadaljevanju, ko so konkretno navedene zavarovalne pogodbe, ni jasno, pri katerih je sodeloval A. A. in pri katerih B. B., saj je glede vsake pogodbe navedeno, da jo je sklenil „eden od njiju“ ter da je po posamezni pogodbi „eden od njiju“ prejel denar. V takšnem opisu ni določno navedeno, katera izmed posameznih ravnanj naj bi izvršil obdolženi A. A., torej katere zavarovalne pogodbe naj bi sklenil in gotovino po katerih pogodbah naj bi prejel. Prav ima pritožnik, da tovrstna dikcija lahko pomeni, da je vse v izreku navedene zavarovalne pogodbe sklenil zgolj eden od njiju (lahko zgolj B. B., ki je bila spoznana za krivo po sodbi o kaznovalnem nalogu na podlagi identičnega opisa dejanja), predvsem pa takšen opis dopušča različne možne situacije, kar nasprotuje zahtevi po določnem in jasnem opisu očitanega dejanja. Uvodni zapis v opisu dejanja, da je A. A. v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, tako v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri, sodišče pa ne more ugibati, ali morda celo v škodo obdolženca razlagati besedila obtožbe.

7. Jasno konkretiziran opis dejanja med drugim omogoča obrambi, da natančno ve, kaj je predmet obtožbe, to pa je predpogoj za uspešno obrambo.² S tem, ko očitki obdolžencu niso bili ustrezno opredeljeni, je bila po presoji pritožbenega sodišča kršena pravica do obrambe. Šele na podlagi takšnega opisa, ko bi bil obdolženi soočen s konkretnim očitkom, katere pogodbe naj bi kot pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja sklenil in po katerih naj bi prejel gotovino, bi bila obdolžencu omogočena ustrezna obramba v predmetnem postopku.

8. Dodati je, da obravnavani opis dejanja prav tako ne omogoča presoje teže očitanega dejanja, saj je glede na opis mogoč tako zaključek, da je obdolženi sodeloval pri vseh enaindvajsetih naštetih zavarovalnih pogodbah in je prejel celoten znesek navedene gotovine, kot zaključek, da je sklenil zgolj eno ali nekatere od njih. Na takšen način ni mogoče ugotoviti, kakšen prispevek, podporo ali olajšanje h kaznivemu dejanju dejansko predstavlja njegovo dejanje.

9. Ob navedenem pritožbeno sodišče še dodaja, da je v opisu dejanja prav tako izostal očitek naklepne pomoči. Po prvem odstavku 38. člena KZ-1 se kaznuje, kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju, kar pomeni, da je pomoč k storitvi kaznivega dejanja kazniva le, če je naklepna. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu očita zgolj, da je „pomagal“ B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ne pa tudi, da ji je pomagal „naklepoma“. Pritožbene navedbe, da bi morali biti v opisu dejanja navedeni elementi obdolženčeve zavesti, da je obdolženi pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja in da je želel nuditi pomoč, sicer ne držijo, saj na obstoj subjektivnih zakonskih znakov sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, ki sodijo v obrazložitev sodbe. Drži pa, da v opisu dejanja naklep, ki ga 38. člen KZ-1 za pomočnike pri kaznivih dejanjih izrecno določa, ni omenjen niti z besedo. Zadostovalo bi namreč že sklicevanje na zakonsko prvino, torej ponovitev zakonske besedne zveze „naklepoma pomagal“, kar pa je izostalo.

10. Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženemu očita pomoč pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kaznivo, zaradi česar je pritožbi ugodilo in obdolženega oprostilo obtožbe, da je storil pomoč pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.

11. Ker je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb, ki so v posledici sprejete odločitve postale brezpredmetne, ni opredeljevalo.

12. Glede na takšno odločitev in na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

-------------------------------
¹ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 9199/2012-701 z dne 15. 1. 2015.
² Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 101/2008 z dne 18. 12. 2008.

Datum zadnje spremembe:

27.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSM sodba IV Kp 41327/2014
• VSRS Sodba I Ips 11111/2011
• Sodba I Ips 39865/2010-511