VSL Sklep II Kp 41565/2018

Jedro

Izpovedba je kriva, kadar se v njej navaja kaj neresničnega, pri tem pa mora imeti storilec v zavesti, da je dejstvo, o katerem izpoveduje kot resničnem, neresnično. Zagovor obdolženca, predvsem pa listinska dokumentacija, na katero se obdolženec sklicuje, ne izkazujejo utemeljenega suma, da je slednji po krivem izpovedal.

Problematizirane izjave obdolženca predstavljajo zgolj del, izsek njegovih daljših odgovorov na postavljena vprašanja zagovornika in sodišča na glavni obravnavi in zadevajo celotni kontekst odgovorov obdolženca kot sodnega izvedenca. Pri presoji podanosti utemeljenega suma krive izpovedbe je bistvena vsebina in kontekst obdolženčevih odgovorov, ne pa tudi neutemeljena in zmotna interpretacija sodišča.

Preiskovalni sodnik pri presoji utemeljenega suma upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ne more pa presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v višini 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega A. A. na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem, tretjem in četrtem odstavku 284. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je oškodovancu kot tožilcu naložilo povrnitev stroškov iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za preiskavo ugodi in se zoper obdolženca opravi preiskava, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega. Strinjajo se z razlogi izpodbijanega sklepa ter predlagajo, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca z dne 28. 7. 2020 zavrne kot neutemeljeno, oškodovancu kot tožilcu pa naloži v plačilo tudi stroške tega odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po proučitvi podatkov spisa, presoji razlogov izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo ter svojo odločitev prepričljivo obrazložilo. Pravilno je ugotovilo, da ni podan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki se kot dokazni standard zahteva za uvedbo preiskave zoper določeno osebo. V pritožbi zatrjevane kršitve zato niso podane.

6. Obdolžencu se v zahtevi za preiskavo očita, da naj bi s predmetnimi odgovori storil kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem, tretjem in četrtem odstavku 284. člena KZ-1. Izpovedba je kriva, kadar se v njej navaja kaj neresničnega, pri tem pa mora imeti storilec v zavesti, da je dejstvo o katerem izpoveduje kot resničnem, neresnično. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem senata sodišča prve stopnje, da zagovor obdolženca, predvsem pa listinska dokumentacija na katero se sklicuje obdolženec, ne izkazujejo utemeljenega suma, da je obdolženec po krivem izpovedal.

7. Glede očitkov iz zahteve za preiskavo je senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu korektno in podrobno povzel obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan na naroku pred preiskovalno sodnico z dne 26. 8. 2019. Pravilno je ugotovil, da očitki iz zahteve za preiskavo izhajajo iz zaslišanja obdolženca na glavni obravnavi z dne 2. 12. 2015, kot sodnega izvedenca v kazenskem postopku, ki je tekel zoper oškodovanca kot tožilca pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV K 53384/2014. Tako vprašanja kot odgovore, ki se očitajo obdolžencu, povzema že zahteva za preiskavo, izhajajo pa iz prepisa zvočnega posnetka zaslišanja obdolženca kot sodnega izvedenca z dne 2. 12. 2015 na str. 16 in 31 (priloga A9 in A17).

8. Po proučitvi celotnega konteksta vsebine vprašanj in odgovorov obdolženca, sodišče druge stopnje pritrjuje oceni senata sodišča prve stopnje, da iz obdolženčevih odgovorov izhaja, da se je pri utemeljevanju svojega izvedenskega mnenja na splošno skliceval na to, da je NFL akreditiran laboratorij s točno določenim postopkovnikom, ki ima že 20 letno prakso in izkušnje ter iz njegovih odgovorov ni razumeti, kot se mu to očita v zahtevi za preiskavo, da je NFL akreditiran prav za analizo GSR delcev. Akreditacija je bila NFL s strani Slovenske akreditacije podeljena dne 28. 5. 2010, kar izhaja iz kopije akreditacijske listine z dne 1. 7. 2010 (priloga B31). Tako iz zagovora obdolženca kot listin pa izhaja, da je imel NFL tudi v kritičnem času urejene določene postopke oziroma t.i. postopkovnike za delovanje, med drugim tudi Navodila za zavarovanje delčkov po streljanju, ki so bila izdana že v letu 2009 (priloga B34 – B39). Iz teh navodil ne izhaja časovna omejitev zavarovanja vzorcev in ni omejeno, da se postopki ne bi smeli izvajati tudi po preteku 24 ur, pri tem pa je v svojem zagovoru obdolženec še dodatno pojasnil, da po dolgoletni praksi NFL, vzorce jemljejo tudi po preteku 24 ur, predvsem v primeru hujših kaznivih dejanj. Tudi po oceni sodišča druge stopnje problematiziran del izjav obdolženca tako predstavlja zgolj del, izsek njegovih odgovorov na zastavljena vprašanja in zadevajo celotni kontekst odgovorov obdolženca kot sodnega izvedenca ter so vse tri izjave obdolženca le del njegovih daljših odgovorov na postavljena vprašanja zagovornika in sodišča na glavni obravnavi z dne 2. 12. 2015.

9. Drži pritožbena navedba, da je bil predmet obdolženčevega izvedenskega mnenja področje GSR in nobena druga metoda, ki jo sicer izvaja NFL oziroma, da je bil predmet obravnavanja analiza GSR delcev, ki jo je opravil NFL. Vendar pa iz prvega in tretjega odgovora na str. 16 in 31 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 2. 12. 2015, ki se očitata obdolžencu v zahtevi za preiskavo, jasno in nedvomno izhaja, da je obdolženec akreditacijo omenjal zgolj v povezavi z akreditacijo NFL na splošno, in sicer v smislu, da ima NFL kot akreditiran laboratorij mednarodno veljavo, preiskave in analize pa zaradi slednjega večjo verodostojnost. Pri tem pa je tudi na splošno omenjal, da imajo za opravljanje analiz točno določene postopke in navodila po katerih delajo že več let. V tem, da je bil NFL akreditiran laboratorij ni nič neresničnega, saj je NFL imel že od leta 2010 naprej za določene metode tudi podeljeno akreditacijo. Pri drugem odgovoru, ki se obdolžencu očita v zahtevi za preiskavo, na str. 16 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 2. 12. 2015, pa tudi ni podan utemeljen sum, da bi obdolženec zavestno navajal neresnična dejstva. Pri presoji, ali je obdolženec zavestno izpovedoval o nečem za kar je vedel da ni resnično, je med drugim potrebno upoštevati, da gre pri prepisu glavne obravnave za zvočno snemanje in dobesedni prepis izpovedbe obdolženca, zaslišanega kot sodnega izvedenca. Med drugim je obdolženec res izpovedal, da imajo v postopku in navodilih akreditirano, da jemljejo vzorce tudi po 24 urah, vendar gledano celoten kontekst obdolženčevega odgovora, iz slednjega ne izhaja utemeljen sum, da bi obdolženec zavestno navajal in hotel sodišče zavesti, da ima NFL metodo za analizo in jemanje GSR delcev akreditirano s strani Slovenske akreditacije. Iz odgovora je jasno razvidno, da je obdolženec izpovedoval v smislu, da ne glede na to kaj se v literaturi navaja, imajo na NFL za jemanje vzorcev in opravljanje analiz GSR delcev določena navodila in določene postopkovnike po katerih morajo ravnati in v katerih ni časovne omejitve.

10. V kolikor je sodišče takšne izjave obdolženca kasneje napačno interpretiralo, in sicer da je NFL edini laboratorij v Sloveniji, ki je akreditiran za opravljanje GSR analiz, to ne izkazuje utemeljenega suma, da je obdolženec krivo izpovedal. Sodišče je v kazenski zadevi zoper oškodovanca kot tožilca slednjo izpovedbo obdolženca kot sodnega izvedenca očitno razumelo napačno, že iz izpovedbe priče B. B., ki je bila mesec kasneje zaslišana v predmetnem kazenskem postopku, pa je jasno izhajalo, da je metoda analize GSR delcev v postopku akreditacije in ni še akreditirana (str. 18 zvočnega prepisa posnetka glavne obravnave z dne 13. 1. 2016; priloga k pritožbi). Napačni zaključki sodišča v kazenskem postopku, ki je tekel zoper oškodovanca kot tožilca, da je NFL edini akreditiran laboratorij v Sloveniji za to dejavnost ter iz enakega razloga napačna ocena sodišča glede neverodostojnosti strokovnega mnenja prof. dr. C. C. in ne poklonitev vere njegovim rezultatom prav iz razloga, ker ni akreditiran za izvajanje analiz GSR delcev, tako ne izkazujejo utemeljenega suma, da je obdolženec krivo izpovedal. Pri presoji podanega utemeljenega suma krive izpovedbe obdolženca je bistvena vsebina in kontekst obdolženčevih odgovorov, ne pa tudi neutemeljena in zmotna interpretacija sodišča.

11. Nadalje sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, da ima NFL kot laboratorij lahko akreditirane le posamezne metode, ki so in morajo biti navedene v prilogi k akreditacijski listini ter laboratorij kot tak sam po sebi ni akreditiran. Vendar pa je življenjsko logično in smiselno, da se po pridobljeni akreditaciji za določene metode, lahko navaja, da je NFL akreditiran laboratorij, saj na splošno gledano gre za akreditiran laboratorij. Sicer je takšna navedba nepopolna in mora biti strokovni javnosti znano, da je potrebno nato pri takšni izjavi še natančneje pojasniti katere metode so akreditirane, saj NFL sam po sebi ni akreditiran laboratorij, ampak ima akreditirane metode, ni pa takšna navedba napačna in neresnična. Iz izjave obdolženca, da je NFL akreditiran laboratorij tako na ravni utemeljenega suma ne izhaja, da bi s takšnimi navedbami zavestno navajal neresnična dejstva, saj je NFL v času izjave bil akreditiran laboratorij, sama izjava zato ni neresnična, kvečjemu v strokovnem krogu zgolj nenatančna, saj je potrebno nato še navesti za katere metode velja akreditacija.

12. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da je potrebno jasno razločevanje med akreditiranimi in neakreditiranimi dejavnostmi, kar izhaja tudi iz odgovora Slovenske akreditacije z dne 16. 3. 2018. Vendar iz izpovedbe obdolženca na ravni utemeljenega suma ne izhaja, da bi zavestno večkrat in samoiniciativno, brez, da bi ga kdo o tem kaj vprašal, omenjal akreditacije z namenom, da bi s tem zavedel sodišče, da ima NFL akreditirano metodo za vzorčenje in analizo GSR delcev, ampak je obdolženec akreditacijo, kot to sicer tudi v pritožbi navaja pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, omenjal zgolj zaradi večje verodostojnosti izvedenskega mnenja, ki je temeljil prav na analizah NFL. Slednje pa ni sporno in takšne navedbe tudi niso neresnične, saj je bil NFL takrat že akreditiran laboratorij za določene metode, kar pa gotovo daje večjo verodostojnost NFL tudi v vseh preostalih preiskavah, ki niso akreditirane, saj akreditacija za določene metode verjetno kaže na višji nivo delovanja laboratorija tudi za neakreditirana področja. Iz očitanih izjav obdolženca zato tudi po oceni sodišča druge stopnje ni razumeti, da bi izpovedal, da ima NFL akreditirano tudi metodo za opravljanje analize in vzorčenje GSR delcev po streljanju.

13. Pritožnik nadalje navaja, da je obdolženec izpovedal, da ima NFL v postopku in navodilih akreditirano, da jemlje vzorce tudi po 24 urah, čeprav NFL še danes ni akreditiran za jemanje vzorcev, ampak zgolj za analizo s SEM-EDX na zavarovanih vzorcih. Akreditacija se tako nanaša le na laboratorijske preizkušnje, ne pa tudi na odvzem, zaradi česar Navodilo za zavarovanje delčkov po streljanju z dne 21. 5. 2009 še danes ni del nobene akreditacije. Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo zgoraj, iz navedene izjave na ravni utemeljenega suma ni moč ugotoviti, da bi obdolženec zavestno izpovedoval neresnična dejstva, saj je iz njegove izjave razumeti, da ima NFL sprejeta točno določena navodila in ima vpeljan določen postopek za jemanje vzorcev po katerem ni časovne omejitve. Slednja navodila, ki jih omenja že pritožba, pa so Navodilo za zavarovanje delčkov po streljanju z dne 21. 5. 2009. Za presojo podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja pa niti ni relevantno, katere metode ima NFL sedaj akreditirane, saj je predmet presoje obdolženčeva izjava glede na takratni kontekst v katerem je bila izjava podana in takratna resnična ali neresnična dejstva.

14. Pritožnik poskuša izpodbiti verodostojnost zagovora obdolženca, ki ga je podal pred preiskovalno sodnico s tem, ko v pritožbi navaja, da je neresnična obdolženčeva izjava, da NFL ne vzorči, temveč to počne teren, saj je v konkretnem primeru jakno oškodovanca kot tožilca vzorčil prav NFL, za kar pritožbi prilaga prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 13. 1. 2016, v zvezi s tem pa navaja, da je tudi napačen zaključek senata sodišča prve stopnje v tč. 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obdolženec izjavo podal v svojem zagovoru v predmetnem kazenskem postopku, ko je bil zaslišan kot obdolženec in ne kot sodni izvedenec v kazenskem postopku, ki je tekel zoper oškodovanca kot tožilca, iz zahteve za preiskavo pa ne izhaja očitek, da naj bi obdolženec napačno izpovedal, da vzorčenja ni opravljal NFL, zato so takšne pritožbene navedbe glede na očitke iz zahteve za preiskavo nerelevantne in brezpredmetne, V kolikor pa s takšnimi pritožbenimi navedbami pooblaščenec oškodovanca kot tožilca želi vnesti dvom v verodostojnost zagovora obdolženca, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je preizkus verodostojnosti zagovora obdolženca glede na preostale izvedene dokaze, pridržan šele glavni obravnavi. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik oziroma izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ne more pa presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.¹

15. Pritožbeno sodišče v postopku ni zaznalo kršitev, ki jih mora preizkusiti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP). Ker pritožba oškodovanca kot tožilca ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

16. Oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, zato je na podlagi določila prvega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Sodno takso je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z ZST-1 po tarifni številki 7409 (zavrnitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka), ki določa znesek za odmero takse v višini 100,00 EUR ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka ter premoženjskopravnih razmer oškodovanca kot tožilca.

-------------------------------
¹ Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Ips 10349/2009 z dne 14. 07. 2011.

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 55647/2019
• VSL Sklep II Kp 21668/2018
• VSM Sklep II Kp 9555/2020