<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 610/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.610.2020
Evidenčna številka:VSL00040271
Datum odločbe:24.11.2020
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:postopek v sporu majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločba - pravna varnost - okoriščenec - pravna podlaga - drugačna dejstva

Jedro

Pravnomočno odločbo mora zavezanec spoštovati. Zavezuje ga, (1) četudi se se z njo ne strinja in (2) četudi se zdi napačna, oziroma (3) četudi bi bila drugačna, če bi bilo ob izdaji odločbe upoštevano tako dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno po njeni pravnomočnosti.

Izključno od volje okoriščenca je odvisno, ali bo korist, do katere je prišel na podlagi izdane odločbe, ki temelji na drugačnih dejanskih podatkih od resničnih, to korist oškodovancu vrnil, zakon pa ga k temu ne zavezuje. Po določilu 190. člena OZ mora namreč le tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Toženka pa ni bila obogatena brez pravnega temelja, saj je tožnica odmerjene zneske NUSZ za leto 2015 in 2016 plačala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

„1. V izpodbijani I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora toženka plačati 357,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2018 do plačila;

2. V izpodbijani II. točki izreka pa tako, da mora tožnica v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 447,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka 15 dni od prejema prvostopenjske sodbe do plačila.

II. Tožnica mora v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 357,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2018 do plačila (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 115,70 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Svojo odločitev je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je bilo tožnici na podlagi odločbe FURS št. DT 0000-100303 z dne 24. 3. 2015 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) za leto 2015 (A1). Prav tako ji je bilo za stanovanje in poslovni prostor z odločbo DT 0000-1410 z dne 25. 3. 2016 odmerjeno NUZS za leto 2016 (A2); (2) da sta bili obe odločbi izdani na podlagi podatkov, ki so bili javno razgrnjeni na oglasni deski Občine X. in sicer za leto 2015 od 5. 1. 2015 do vključno 16. 1. 2015, za leto 2016 pa od 4. 1. 2016 do 15. 1. 2016; (3) da v tem času tožnica toženki ni poslala nikakršnega predloga vpisa novih podatkov ali spremembe podatkov za odmero NUSZ; (4) da je tožnica o spremembi podatkov obvestila Občino X. šele v letu 2017, zato je toženka šele takrat zavedla spremembo podatkov; (5) da je bilo stanovanje, za katero je bila tožnica za leto 2015 in 2016 obremenjena z plačilom NUSZ že 13. 5. 2013 prodano kupki D. F.; (6) da je od tedaj dalje tudi D. F. prejemala odločbe za odmero NUSZ za stanovanje in nadomestilo tudi plačevala; (7) da je toženka po pravnomočnosti odločb o odmeri NUSZ za leto 2015 in 2016 in tudi že po plačilu tega nadomestila z dopisom z dne 24. 11. 2016 (A7) zahtevala vrnitev plačanega nadomestila za leto 2015 in 2016; (8) da je bila z odločbo z dne 7. 12. 2016 (A8) zahteva tožnice zavrnjena; (9) da se je tožnica zoper to odločbo v letu 2016 pritožila, a je bila tudi ta pritožba s strani Ministrstva za finance z dne 7. 3. 2018 zavrnjena.

3. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 190. člen OZ, po katerem mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Zavzelo je stališče, da je bila tožnica v opravičljivi zmoti, saj je bila prepričana, da plačuje zgolj nadomestilo za uporabo NUSZ le za poslovni prostor, ne pa za stanovanje, ki ga je bila tožnica že prodala.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišče prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba je utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da proti zgoraj citiranima odločbama FURS o odmeri NUSZ za leto 2015 in 2016 (v prilogah A1 in A2) tožnica ni vložila pritožbe. Zato sta postali dokončni in pravnomočni. Pravnomočno odločbo mora zavezanec spoštovati. Zavezuje ga, (1) četudi se se z njo ne strinja in (2) četudi se zdi napačna, oziroma (3) četudi bi bila drugačna, če bi bilo ob izdaji odločbe upoštevano tako dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno po njeni pravnomočnosti. Taka ureditev, ki je enaka v vseh sodobnih pravnih sistemih, je uzakonjena v interesu pravne varnosti in ekonomske zanesljivosti strank. Torej je izključno od volje okoriščenca odvisno, ali bo korist, do katere je prišel na podlagi izdane odločbe, ki temelji na drugačnih dejanskih podatkih od resničnih, to korist oškodovancu vrnil, zakon pa ga k temu ne zavezuje. Po določilu 190. člena OZ mora namreč le tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Toženka pa ni bila obogatena brez pravnega temelja, saj je tožnica odmerjene zneske NUSZ za leto 2015 in 2016 plačala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb.

8. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je sodišče s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo glede glavnice na podlagi 5. točka 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka I.1. točke izreka te sodbe.

9. V posledici spremembe odločitve o glavni stvari je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških. To je oprlo na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Od vrednosti spornega predmeta 357,96 EUR, ki sodi v razpon 200 točk po Odvetniški tarifi, ji je pritožbeno sodišče (1) za odgovor na tožbo, (2) za prvo pripravljalno vlogo in (3) za narok, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo 8. 7. 2020, toženki priznalo vsakič po 149,328 EUR. Od tega po 120,00 EUR odpade na vsako opravilo, po 2,4 EUR na materialne stroške, kar znaša skupno 122,40 EUR, upoštevajoč 22% DDV pa 149,328 EUR. Toženki priznani pravdni stroški tako znašajo 447,99 EUR. Od teh stroškov bo morala tožnica toženki plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki so začele teči 15 dni po tistem, ko je tožnica prejela izpodbijano sodbo. Paricijski rok v sporih majhne vrednosti sicer znaša 8 dni, vendar ker je toženka zahtevala povrnitev pravdnih stroškov v 15 dneh, je temu ugodnejšemu predlogu za tožnico pritožbeno sodišče sledilo.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

10. Tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji mora tožnica povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče upoštevajoč veljavno Odvetniško tarifo odmerilo na 186,66 EUR. Po 21 t.p. je upravičena do 250 točk, kar upoštevajoč vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 150,00 EUR, upoštevajoč 22% DDV pa 183,00 EUR. Če teh stroškov tožnica toženki ne bo poravnala v 15 dneh od prejema te sodbe, ji bo prav tako morala plačati zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

11. Tožnici pa stroški za odgovor na pritožbo ne pripadajo, saj je v pritožbenem postopku uspela toženka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzNTMw