VSL Sklep I Cp 94/2020

Jedro

Noben zakon ne predpisuje, da bi moralo v takih primerih sodišče stranko posebej opozoriti, naj si vzame pooblaščenca. Sodišče ima le dolžnost, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je treba vsakega odraslega, poslovno sposobnega posameznika šteti za osebo, ki mora prvenstveno sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov. Pretirano paternalistično ravnanje sodišča ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje.

Ni šlo za tako zapleteno in kompleksno zadevo, kot skuša prikazati pritožba; šlo je za vprašanje, kako odpraviti solastniško razmerje na štirih parcelah pod in okoli hiše nepravdnih strank. Vprašanje sodišča nasprotnemu udeležencu, za kateri del nepremičnine je zainteresiran, je dovolj jasno in razumljivo tudi laiku.

Poleg dolžnosti, da se pravice in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo, je sodišče dolžno to storiti tudi čimprej (primerjaj 5. člen ZNP), torej si mora prizadevati tudi za rešitev zadeve v razumnem roku.

Navedbe, da je temeljni namen nepravdnega postopka za delitev solastnine prenehanje solastnine in da zato ni dopustno, da sodišče nepremičnin ne razdeli v celoti, so v izhodišču pravilne. Res je smoter delitvenega postopka, da se solastnina (ki je skladno z rimskim pravnim rekom »mati prepirov«) likvidira, vendar sodna praksa dopušča, da tudi po končanem delitvenem postopku solastnina v celoti ne preneha.

Ukinitev solastnine na parceli, ki je skupni del zgradbe (fundus), ni možna, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina.

Če razmerij iz takih in drugačnih razlogov ni mogoče urediti v celoti, je prav gotovo pravilno in primerno, da se uredijo vsaj v tistem delu, kolikor je mogoče. Tako je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi ravnalo in pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na specifične konkretne okoliščine (da ena od parcel predstavlja fundus stavbe, ki je v tem postopku ni mogoče etažirati) ravnalo pravilno, ko je odločilo, da na eni od parcel (še vedno) ostane solastnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Predmet nepravdnega postopka je bila delitev štirih parcel v k. o. X, ki so bile v solasti nepravdnih strank, in sicer: 2109/4 (v solasti predlagatelja do 1/8 in nasprotnega udeleženca do 7/8), 2250/5, 2262/33 in 2262/35 (vse v polovični solasti obeh strank). Sodišče je z izpodbijanim sklepom zaradi umika predloga ustavilo postopek glede parcel 2262/32 in 2262/34 (I. točka izreka) in preostale parcele razdelilo tako, da je parcele 2109/4, 2250/5 in 2262/35 razdelilo na več manjših parcel, parcela 2262/33 pa je postala v celoti last predlagatelja. Ene od parcel, ki so nastale iz parcele 2109/4 (2109/5), ni razdelilo, temveč je ostala kot poprej v solasti predlagatelja do 1/8 in nasprotnega udeleženca do 7/8; v naravi gre za zemljišče pod stavbo (fundus) hiše na naslovu Cesta 1, ki stoji deloma na navedeni in deloma na drugih parcelah, ni etažirana in jo uporabljata (razdeljeno v dejansko etažno lastnino) obe stranki.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da mu na zadnjem naroku ni bilo omogočeno, da bi uveljavljal svoje pravice in interese. Naroka se je udeležil sam, sodnica pa ga ni pozvala, naj se o opredelitvi vsebine zadeve posvetuje s kvalificiranim pooblaščencem, čeprav je jasno, da nasprotni udeleženec sam ni mogel razumeti vseh pomenov opredelitve stanja. Nedopustno je tudi, da se solastnina ne razdeli v celoti, sodišče namreč ni razdelilo solastnine na delu parcel, na katerih stoji hiša. Predlagatelj je navedel, do česa naj bi izkazoval upravičen interes, a te navedbe niso bile podvržene kritični presoji sodišča. Predlagatelju so se odmerili ravno tisti deli zemljišča, na katerih ima nasprotni udeleženec velik interes za pridobitev izključne lastninske pravice, saj je na primer na parceli 2109/8 postavljen objekt, ki ga uporablja nasprotni udeleženec, in stopnice, po katerih se pride v stanovanje v gornji etaži. Predlagatelj je s svojim nastopanjem zlorabljal postopke oziroma pravice, tako je z umikom dela parcel iz postopka delitve zasledoval izključno cilj, da nagaja nasprotnemu udeležencu. Na nekdanji parceli 2262/35 se je naredil nesmiseln »zob,« ozek pas parcele, ki sicer odstopa od uveljavljene delitve med udeležencema. Zaključki izvedenskega mnenja so v nasprotju z dejanskim stanjem.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane smiselno zatrjevane kršitve določb nepravdnega postopka glede pravice do izjave nasprotnega udeleženca (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku²). Noben zakon ne predpisuje, da bi moralo v takih primerih sodišče stranko posebej opozoriti, naj si vzame pooblaščenca. Sodišče ima le dolžnost, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je treba vsakega odraslega, poslovno sposobnega posameznika šteti za osebo, ki mora prvenstveno sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov. Pretirano paternalistično ravnanje sodišča ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje.³

6. Kateri odziv nasprotnega udeleženca naj bi jasno izkazoval, da poziva sodišča ni razumel, pritožba ne pojasni, česa takega pa pritožbeno sodišče tudi ne najde v zapisniku spornega naroka z dne 16. 5. 2019. Vprašanja sodišča in odgovori nasprotnega udeleženca kažejo kvečjemu na nasprotno. Treba je tudi upoštevati, da se je postopek vlekel že dolga leta, da se je torej med strankama že dolgo (sodno in izvensodno) razpravljalo o delitvi nepremičnin in nasprotni udeleženec je tekom postopka vlagal (laične) vloge ter se zastopal sam, torej je bil z zadevo seznanjen. Tudi ni šlo za tako zapleteno in kompleksno zadevo, kot skuša prikazati pritožba; šlo je za vprašanje, kako odpraviti solastniško razmerje na štirih parcelah pod in okoli hiše nepravdnih strank. Vprašanje sodišča nasprotnemu udeležencu, za kateri del nepremičnine je zainteresiran, je dovolj jasno in razumljivo tudi laiku.

7. Strinjati se je s pritožbo, da so nepravdni postopki namenjeni predvsem pravilnemu in pravičnemu urejanju razmerij med strankami, vendar sodišče prve stopnje tega načela ni kršilo. Poleg dolžnosti, da se pravice in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo, je sodišče dolžno to storiti tudi čimprej (primerjaj 5. člen ZNP), torej si mora prizadevati tudi za rešitev zadeve v razumnem roku.

8. Pritožbene navedbe, da je temeljni namen nepravdnega postopka za delitev solastnine prenehanje solastnine in da zato ni dopustno, da sodišče nepremičnin ne razdeli v celoti, so v izhodišču pravilne. Res je smoter delitvenega postopka, da se solastnina (ki je skladno z rimskim pravnim rekom »mati prepirov«) likvidira, vendar sodna praksa dopušča, da tudi po končanem delitvenem postopku solastnina v celoti ne preneha.⁴

9. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), in teh ugotovitev pritožba obrazloženo sploh ne izpodbija, da je (sedanja nova) parcela 2109/5 zemljišče pod stavbo, da je to skupni del stavbe in da zato te parcele ni mogoče razdeliti, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za etažiranje celotne stavbe. Skupni deli zgradbe so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih (tretji do peti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika⁵). Glede na povedano ukinitev solastnine na parceli, ki je skupni del zgradbe (fundus) ni možna, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina.

10. Tako bi v dani situaciji – če bi bilo slediti pritožbeni tezi – moralo sodišče prve stopnje predlog za delitev solastnine v celoti zavrniti, kar pa bi bilo v očitnem nasprotju z načelom, da naj se v nepravdnem postopku sporna razmerja uredijo in s tem odpravijo razlogi za spore. Če razmerij iz takih in drugačnih razlogov ni mogoče urediti v celoti, je prav gotovo pravilno in primerno, da se uredijo vsaj v tistem delu, kolikor je mogoče. Tako je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi ravnalo in pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na specifične konkretne okoliščine (da ena od parcel predstavlja fundus stavbe, ki je v tem postopku ni mogoče etažirati) ravnalo pravilno, ko je odločilo, da na eni od parcel (še vedno) ostane solastnina.

11. Pritožbene navedbe, da bi morala biti ravnanja in trditve strank podvržena presoji sodišča, da predlagateljeve navedbe o upravičenem interesu niso bile podvržene kritični presoji sodišča, da je prišlo do neustrezne delitve zaradi asimetrije vrednosti med posameznimi nepremičninami, so nejasne, vsebinsko prazne in nekonkretizirane, saj pritožba ne pojasni, za katera ravnanja, navedbe itd. sploh gre.

12. Vsebinsko prazne so navedbe, da bi sodišče moralo upoštevati vse dokazno gradivo, tudi nekdanje dogovore o nakupu nepremičnin, stališča nasprotnega udeleženca in opraviti ogled, saj tudi tu pritožnik sploh ne pove, katero dokazno gradivo in »stališča nasprotnega udeleženca« bi moralo sodišče upoštevati in v čem bi bili zaključki sodišča drugačni, če bi se to upoštevalo. Trditve o tem, da na parceli 2109/8 stoji objekt (kakšen?), ki ga uporablja nasprotni udeleženec in da so tam tudi stopnice, so pritožbene novote, ki glede na 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP niso dopustne, saj pritožnik z ničemer ne izkaže, da teh dejstev ne bi mogel navesti že tekom postopka na prvi stopnji.⁶ Ne drži pritožbena navedba, da naj bi to ugotovil že izvedenec, saj v točki D) mnenja z dne 15. 7. 2019 nikjer ni govora o stopnicah. Iz spisa je razvidno, da sta obe stranki imeli možnost pojasniti, glede katerih parcel izkazujeta svoj interes in zakaj, tako da je tudi nasprotni udeleženec imel možnost izjave glede svojih upravičenih interesov (vložil je več pripravljalnih vlog in navajal na naroku). Če te možnosti ni izkoristil oziroma je vztrajal pri pravno zgrešenih stališčih (npr., da je izključni lastnik nekaterih nepremičnin, za katere zemljišča knjiga izkazuje, da so v solastnini), bo moral posledice svojega nerazumnega ravnanja nositi sam.

13. Nerazumljive so pritožbene navedbe, da naj bi predlagatelj z »umikom dela parcel« (pritožbeno sodišče le ugiba, da ima pritožnik v mislih parceli 2262/32 in 2262/34) zasledoval izključno cilj, da nagaja nasprotnemu udeležencu in da naj bi zlorabil pravice, saj teh očitkov pritožba z ničemer ne pojasni. V nepravdnem postopku lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek 23. člena ZNP), za kar ne potrebuje soglasja nasprotnega udeleženca; le-ta bi lahko v petnajstih dneh predlagal nadaljevanje postopka (primerjaj 24. člen ZNP), o čemer je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca izrecno poučilo na naroku 16. 5. 2019, vendar je slednji odgovoril, da je zainteresiran, da »oba ostaneta izključna lastnika« in izrecno, da on delitve ne predlaga (list. št. 170).

14. Navedbe, da je na nekdanji parceli 2262/35 nastal nesmiseln »zob,« ozek pas parcele, ki sicer odstopa od uveljavljene delitve med udeležencema in da »z obravnavanjem parcel 2262/32 in 2262/34 ne bi prišlo do nastanka zoba« in (kakšnega?) prikrajšanja nasprotnega udeleženca, pritožbeno sodišče zavrača. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odmerilo dodaten pas zemljišča (sedaj parcela 2262/79), ki leži vzporedno predlagateljevi parceli 2262/33, zasledovalo načelo, da naj se v nepravdnem postopku delitev, če je le mogoče, opravi v naravi, kar je v obravnavanem primeru sodišče zagotovilo s tem, da je od ene parcele (nekdanja 2262/35) oddelilo pas, ki ga je dodelilo predlagatelju. Tako je izenačilo nesorazmerje v površini dveh parcel, ki sta bili poprej v solastnini (2262/33 in 2262/35), sedaj pa sta v izključni lastnini, s čimer je bilo solastninsko razmerje na obeh spornih parcelah likvidirano, pri čemer strankam ni bilo treba ničesar doplačevati, kar je v skladu z načelom delitve solastnine v naravi, kadar je le mogoče. Kako naj bi bil nasprotni udeleženec s tem prikrajšan in zakaj, pritožba ne pojasni konkretizirano.

15. Glede izvedenskega mnenja, kjer pritožba izpostavlja podatke o kvadraturah in napake pri njihovem izračunu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v izvedenskem mnenju te računske napake oziroma nedoslednosti resnično pojavljajo, vendar to nima nikakršnega vpliva na odločitev sodišča prve stopnje, saj je sodišče v izreku navedlo zgolj parcelne številke spornih parcel (in, kjer je bilo to potrebno, solastniški delež), ne pa tudi površin, zato morebitna nedoslednost glede izračuna površin v izvedenskem mnenju nima nikakršnega vpliva na pravilnost ali zakonitost odločbe.

16. Ker je tako pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Stranki nista priglasili stroškov pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3, in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Uradni list SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP.
³ Primerjaj odločbe VSRS II Ips 137/2018, II Ips 195/2018 in II Ips 32/2019.
⁴ Glej npr. sklepe VSL I Cp 4925/2010, I Cp 3817/2011, I Cp 3033/2016, I Cp 1801/2018, I Cp 1083/2018, II Cp 3031/2016 in VSK Cp 766/2011.
⁵ Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ.
⁶ Primerjaj npr. sklepe VSL I Cp 1846/2017, I Cp 3112/2016 in I Cp 1474/2019.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3249/2014
• VSL Sklep I Cp 523/2022
• VSL Sklep II Cp 1676/2020