<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 474/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.474.2020
Evidenčna številka:VSL00034700
Datum odločbe:27.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Marolt Kuret (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost - servis vozila - profesionalna skrbnost - pravica do izjave - dokazna ocena - dokazni standard

Jedro

Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka je dolžna tožnikoma v roku 15 dni povrniti njune stroške pritožbenega postopka v višini 280 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka tožnikoma dolžna plačati 3.476,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.204,40 EUR od 30. 10. 2015 dalje in od zneska 272,17 EUR od 6. 2. 2016 dalje ter jima povrniti 3.161,99 EUR pravdnih stroškov. V preostalem delu je za znesek 700,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2015 dalje zahtevek tožnikov zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Vztraja, da v avto tožnikov ni nikoli vgradila rabljenega napenjalca zobatega jermena, zato ni odgovorna za domnevno nastalo škodo. Sodišče je v zvezi s tem zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni verjelo izpovedbama njenega direktorja in priče V. V., prav tako je bistveno kršilo določila postopka, ker ni zaslišalo priče L. L. in ni prebralo dobavnice ... ter zavrnitve predlaganih dokazov ni obrazložilo. Toženka sicer sprejema ugotovitve izvedenca, da je napenjalec, ki sta mu ga tožnika pokazala, počil oziroma se zlomil zaradi iztrošenosti, kar pa ne pomeni, da gre za napenjalec, ki ga je pri servisu vgradila v vozilo. Sodišče je v zvezi s tem sprejelo povsem subjektivno oceno, po kateri razlaga, da bi bil napenjalec lahko v vozilo vgrajen v obdobju med servisom in okvaro, ni življenjsko verjetna. Pri tem je neutemeljeno verjelo priči F. M., ne pa priči V. V. in toženkinemu direktorju. Posebej priča V. V., ki pri toženki ni več zaposlena, za pravdo ne more imeti nobenega interesa. Da so bili v avtomobil vgrajeni novi deli, potrjuje dobavnica podjetja R., d. o. o., ki je toženki dobavilo vse rezervne dele, med njimi tudi napenjalec zobatega jermena. Sodišče ni verjelo toženkinim neposrednim dokazom, hkrati pa ji ni dovolilo dokazovati indicov, na podlagi katerih bi lahko izkazala verodostojnost in resnicoljubnost neposrednih dokazov. Po drugi strani je sodišče zaključek o tem, da naj bi toženka v predmetni avto vgradila rabljen napenjalec, napravilo na podlagi indicov. Ne izvedenec ne priča F. M. namreč nista mogla izpovedati, kateri napenjalec je toženka vgradila, priča F. M. je lahko potrdil zgolj, kateri del se je nahajal v predmetnem avtomobilu. Dokazna ocena je napačna tudi zaradi napačne ocene verodostojnosti in resnicoljubnosti priče F. M., ki ni bil ocenjen z vidika ostalih dokazov in uspeha celotnega postopka. V izpovedbi priče so bila razhajanja glede trditve, kdo je zapečatil okvarjene dele in kateri so bili ti deli, kdaj so začeli s popravilom avtomobila oziroma kdaj je bil ta razstavljen. F. M. v medsebojni korespondenci s tožnikoma tudi ni omenil suma, da bi bil sporni napenjalec lahko rabljen oziroma star, medtem ko je to na zaslišanju obrazložil identično kot izvedenec S. S. Njegova izpovedba je prirejena temu postopku, kar izhaja iz izjave, da sporni napenjalec prepozna ter da si ga je zapomnil po posameznih detajlih. Sodišče je tudi spregledalo dejstvo, da toženka okvarjenega avta ni videla in ga ni mogla pregledati. Kot izhaja iz listinskih dokazov, je bil motor razstavljen že 3. 10. 2015, torej preden je bila obveščena o domnevni okvari. Za prevzem avtomobila in njegov ogled je bilo izredno malo časa. Toženka meni, da bi glede na izpovedbo tožnikov o načinu vožnje in ob upoštevanju izvedenskega mnenja morale biti poškodbe motorja mnogo hujše, kot jih zatrjujeta. Tudi to pomeni, da obstaja neskladje med zatrjevanim potekom dogodkov in poškodbami in da do domnevne okvare ni prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Prav nasprotje med načinom vožnje tik pred domnevno okvaro in posledicami je ena izmed okoliščin, ki kaže, da sta tožnika sporno okvaro in domnevno škodo inscenirala za potrebe uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Tudi po tem, ko naj bi bila domnevna okvara njunega avta na servisu v Splitu že odpravljena, sta brez potrebe kupovala nove rezervne dele za svoj avto, jih kazala izvedencu in sodišču ter s tem želela izkazovati primarno tezo, da naj bi do okvare napenjalca prišlo zato, ker naj bi bil v avto vgrajen neoriginalni napenjalec slabše kvalitete. Pri tem nista računala na ugotovitev, da je sporni napenjalec rabljen, torej da sta za insceniranje zgodbe uporabila star in iztrošen napenjalec. Toženka predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo sta odgovorila tožnika in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnika od toženke, pri kateri sta opravila generalni servis osebnega vozila, v tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi poke napenjalca zobatega jermena. Zatrjujeta, da toženka servisa ni opravila profesionalno, v skladu z dolžno skrbnostjo, saj vgrajeni rezervni del ni bil ustrezne kvalitete1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in ugotovilo odgovornost toženke za tožnikoma nastalo škodo, v pritožbenem postopku pa so sporni predvsem dejanski zaključki sodišča o tem, da je napenjalec zobatega jermena, ki ga je v postopku pregledal izvedenec in zaradi okvare katerega naj bi prišlo do škode na vozilu, res tisti, ki ga je v vozilo vgradila toženka.

6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 215. členu sicer predvideva, da morajo sodišča dejstva ugotoviti s stopnjo zanesljivosti, vendar pa je ta dokazni standard lahko tudi nižji, kadar bi to pomenilo preveliko breme za udeležence. V obravnavanem primeru tožnika, ki nista bila prisotna pri nameščanju in zamenjavi rezervnih delov med servisiranjem njunega vozila, ne moreta z zanesljivostjo izkazati, kateri rezervni del je bil v njuno vozilo dejansko vgrajen, lahko pa to izkažeta s stopnjo pretežne verjetnosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika takšnemu dokaznemu standardu zadostila in izkazala, da je do okvare na njunem vozilu prišlo zaradi iztrošenega napenjalca zobatega jermena, ki ga je pri servisu v njun avto vgradila toženka. Dokazna ocena sodišča je skrbna, notranje skladna in v celoti spoštuje metodološki napotek iz 8. člena ZPP, zato nasprotne pritožbene trditve, da temelji na subjektivni presoji sodišča, niso utemeljene.

7. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka in ustavne pravice do izjave zaradi opustitve zaslišanja priče L. L., ki naj bi toženki dostavil nov napenjalec. Sodišče prve stopnje je namreč v 3. točki sodbe ustrezno obrazložilo, zakaj omenjenega dokaza ne šteje za pravno odločilnega, takšnega dokaza pa tudi ni dolžno izvesti. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS je lahko kršena le v primeru, če se nanaša na nemožnost obravnavanja nekega indica ali dokaza, ki lahko vpliva na ugotovitev pravno odločilne okoliščine v korist pravdne stranke, ki se na omenjeno pravico sklicuje, kar za omenjeni dokaz ne velja. Priča L. L. bi namreč lahko potrdila zgolj, da je toženki dostavila nov rezervni del, ne pa njegove vgradnje v vozilo tožnikov. Enako velja tudi glede listine - dobavnice, ki potrjuje dobavo rezervnih delov toženki, in jo je sodišče dokazno vpogledalo v okviru listin v spisu ter o tem odločilo v sklepu na naroku 26. 9. 2019, njeno izrecno poimenovanje v seznamu izvedenih dokazov pa je v sodbi izpadlo. Tudi omenjena listina, ki jo je pritožbeno sodišče prebralo, potrjuje zgolj dobavo rezervnih delov toženki pred izvedbo omenjenega spornega servisa, ne pa uporabe teh delov v vozilu tožnikov, ne glede na to, da so jima bili zaračunani.

8. Prepričljiv je zaključek sodišča, obširno pojasnjen v 6. in 7. točki sodbe, da je do okvare vozila prišlo 1. 10. 2015 v bližini Knina zaradi poka napenjalca zobatega jermena. Pritožbene navedbe, da je zgodba tožnikov inscenirana, v dokaznem postopku nimajo opore. Zakaj bi si tožnika, ki sta že v zrelih letih in ju pestijo zdravstvene težave, nastanek in vzrok okvare izmislila, pritožnica ne pojasni. Njene navedbe v tej smeri so neživljenjske, posebej ob upoštevanju dejstev, da sta tožnika redno servisirala svoje vozilo, da sta bila do tedaj s storitvijo toženke zadovoljna, da sta imela zaradi okvare kar nekaj sitnosti zaradi iskanja servisa, prenočišča, vrnitve nazaj z javnim prevozom, pogajanj s toženko, ki sta jo o okvari obvestila takoj po vrnitvi v Slovenijo, in da sta v celoti plačala storitve popravila tujemu servisu. Zgolj predvidevanja toženke, da bi ob hitrosti, ki sta jo tožnika navedla ob zaslišanju, bila okvara vozila večja, zato nikakor ne kažejo na nekoherentnost in neresničnost njunih trditev, prav tako neskladja ni zaznal postavljeni izvedenec.

9. Pritožba na več mestih neutemeljeno graja dokazno oceno zaslišanj direktorja toženke B. S. in priče V. V., ki je bil takrat pri njej zaposlen. Nobeden od njiju namreč ni neposredno izvajal servisnih del, zato njune trditve, da je bil v vozilo nedvomno vgrajen neoriginalni napenjalnik jermena, ne temeljijo na lastni zaznavi. Pritožbeno sodišče dopušča možnost, da sta bila omenjena v to prepričana, vendar pa so popravilo izvajali zaposleni serviserji in obstaja verjetnost, da so rabljeni napenjalnik vgradili brez njune vednosti. Nedvomno je tudi po oceni pritožbenega sodišča ta možnost verjetnejša kot verzija toženke, da tožnika prikazujeta neresničen potek okvare. Če bi toženka v vozilo dejansko vgradila nov neoriginalni del, ta po prevoženih 4.136 kilometrih še ne bi bil iztrošen na način, kot je to po njegovem pregledu ugotovil izvedenec, in ne bi bilo prav nobenega razloga za njegov lom ne ob škodnem dogodku niti v vmesnem obdobju med servisom in nastalo okvaro. Tako obstaja zgolj možnost, da del med zadnjim servisom sploh ni bil zamenjan, temveč je bil že pred tem vstavljen neoriginalen del, ali pa da je bil vgrajen rabljen. V obeh primerih gre za ravnanje v nasprotju s profesionalno skrbnostjo, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, in za katerega odgovarja toženka kot serviser.

10. Pritožnica prevelik poudarek namenja manjšim odstopanjem v izpovedi priče F. M. ob zaslišanju pred zaprošenim sodiščem v ..., ki je bilo izvedeno zelo na hitro, in pred prvostopnim sodiščem. Kdo je zapečatil zamenjane dele, ni pravno odločilno, prav tako tudi ne, da med njimi ni bilo napenjalca, saj sta tožnika potrdila, da sta ga vzela s sabo in predočila toženki. Sodišče je verodostojnost priče presojalo glede na okoliščine in razlike med izvajanjem obeh zaslišanj ter nastala odstopanja ustrezno pojasnilo v 6. točki sodbe. Kot bistveno je ugotovilo, da je F. M. ob prevzemu avtomobila in diagnosticiranju napake okvarjene dele fotografiral, na fotografijah je njegov pečat, izvedenec pa je ugotovil ujemanje okvarjenih delov s tistimi, ki sta mu jih tožnika fizično izročila. Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je verjelo F. M., da je fotografiral prav tisti napenjalec jermena, ki je bil vgrajen v vozilo tožnikov in ki je zaradi iztrošenosti povzročil okvaro. Pritožbene navedbe, da zaradi manjših razhajanj glede nebistvenih delov izpovedbe in (pre)podrobnega pojasnjevanja priči ni mogoče slediti in da je njeno pričanje prirejeno potrebam tožnikov v omenjenem postopku, niso prepričljive, saj razlogov za takšno ravnanje ni najti. Gre za serviserja, na katerega sta se tožnika obrnila v stiski, ko sta iskala najbližji servis, in tesnejša povezanost s stranko ni bila ugotovljena. Ob tem toženka, ki v pritožbi vztraja pri tem, da sta ji tožnika ali serviser F. M. okvarjeni rezervni del namestila, da bi se premoženjsko okoristila, ne zanika, da je bila o okvari vozila tožnikov obveščena in zaprošena za njegov pregled in prevoz v Slovenijo, pa se na poziv ni nemudoma odzvala. Če bi bila toženka po pregledu fotografij v dvomu, da ne gre za del, ki ga je vgradila, bi reagirala takoj in njeno sklicevanje, da zato ni imela dovolj časa, verzije dogodka, po kateri do okvare vozila ni prišlo zaradi njene opustitve skrbnega servisiranja, ne potrjuje.

11. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Ob tem je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile za odločitev bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, je dolžna tožnikoma povrniti njune stroške odgovora na pritožbo. Ti ob upoštevanju odvetniške tarife znašajo skupno 280 EUR, toženka pa jih je dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

-------------------------------
1 Tožnika sta sprva zatrjevala, da je škoda nastala zaradi vgrajenega neoriginalnega dela, ki je bil slabše kvalitete, po pridobitvi izvedeniškega mnenja pa še dodatno, da je nastala zaradi vgrajenega neoriginalnega starega rezervnega dela.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 215

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyOTY2