VSL Sklep I Cp 2369/2019

Jedro

Postopek poplačila upnikov poteka tako, da sodišče odloči o upnikovem predlogu s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu D., d. d. za ločitev zapuščine (I. točka izreka) ter odločilo, da v zapuščino spadajo neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ v skupnem znesku 470,67 EUR (II. točka izreka), da se ta zapuščina loči od premoženja dedičev zaradi poplačila terjatve D., d. d. (III. točka izreka), da sta zapustničina zakonita dediča B. C. in L. P. (IV. točka izreka), da se dedičema do poplačila terjatve D., d. d. prepoveduje razpolaganje s stvarmi in pravicami iz zapuščine in poplačilo upnikov dedičev (V. točka izreka), da je D., d. d. dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper zakonita dediča sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve (VI. točka izreka) in da se do zaključka slednjega oziroma do poteka roka za vložitev slednjega prekine zapuščinski postopek (VII. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta zakonita dediča L. P. in B. C. Navajata, da izpodbijata vse točke sklepa. Sodišče ju pred določitvijo za zakonita dediča ni seznanilo z višino dediščine in s tem, kdo se je priglasil kot upnik v zapuščinskem postopku. Sodišče pred izdajo predmetnega sklepa ni opravilo naroka, kar predstavlja temeljno kršitev pravil postopka. Poleg tega jima sodišče ni dalo možnosti, da pred izdajo sklepa skladno s 133. členom Zakona o dedovanju (ZD) podata izjavo o odpovedi dediščini. Predlagata, da sodišče opravi narok in nanj povabi vse udeležence postopka z namenom seznanitve s celotnim obsegom dediščine. Menita, da bo sodišče o odgovornosti dedičev lahko odločalo šele po tem, ko bodo znani dediči.

3. Na pritožbo je odgovorila D., d. d., ki pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnikovi dolgovi so obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti (142. člen ZD). Ločitev zapuščine je eno od pravil za poplačilo teh dolgov in zaščito upnikov oziroma zavarovanje njihove terjatve. Vsebovano je v 143. členu ZD, ki določa, da lahko zapustnikovi upniki v treh mesecih od uvedbe dedovanja dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine (tudi njegovi upniki se ne morejo poplačati iz tega premoženja), dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev¹ - ti imajo prednostno pravico do poplačila iz zapuščine, vendar pa lahko plačilo svojih terjatev zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja.² Predlog za ločitev zapuščine (posledično pa tudi sklep o ločitvi zapuščine) se lahko nanaša zgolj na celotno zapuščino in ne morebiti samo na njen del ter zoper vse dediče in ne samo zoper nekatere.³ Postopek poplačila upnikov poteka tako, da sodišče odloči o upnikovem predlogu s sklepom, ki je konstitutiven in učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali⁴. Z istim sklepom mora zapuščinsko sodišče nato ločitvene upnike napotiti na ustrezen postopek, v katerem lahko pride do poplačila njihovih terjatev, zapuščinski postopek pa (je smotrno) prekiniti do končanja teh postopkov. Šele po poplačilu upnikov, ki so predlagali ločitev zapuščine, je znan ostanek zapuščine, ki lahko preide na dedič(e) (ga ti podedujejo), zapuščinski postopek pa se takrat lahko nadaljuje z izdajo sklepa o dedovanju.⁵

6. Na osnovi opisanih zakonskih določil želi D., d. d. s predlogom za ločitev zapuščine od premoženja dedičev zaščititi svoj pravni položaj, ki ga ima kot zapustničina upnica. Zatrjuje obstoj svojih terjatev do zapustnice (verjeten obstoj slednjih je pogoj za uporabo obravnavanih pravil), ki jih je tudi izkazala z ustreznimi listinami. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep z v uvodu navedeno vsebino⁶, s katerim je ugodilo upničinemu predlogu. Pritožnika glede na v prejšnji točki povzeta (teoretična) izhodišča instituta ločitve zapuščine neutemeljeno nasprotujeta vsebini izpodbijanega sklepa. Zmotno menita, da je sodišče prve stopnje z njim odločalo o (kakršnikoli) njuni odgovornosti. Sodišče z dovolitvijo ločitve zapustnikovega premoženja od premoženja dedičev dediča ne postavlja v slabši položaj, kot bi ga imel, če premoženje ne bi bilo ločeno.

7. Ob prehodu iz teorije na prakso (konkretno) gre pojasniti, da sodišče prve stopnje v predmetnem zapuščinskem postopku še ni izdalo sklepa o dedovanju, saj, kot je razvidno že iz zgornjih pojasnil, »pravilnega« sklepa o dedovanju ni mogoče izdati, dokler se zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev zapuščine, ne poplačajo, saj do tedaj ne bo znan podatek o preostanku zapuščine. Šele v tem sklepu bo dokončno, z učinkom pravnomočnosti, odločeno katero premoženje spada v zapuščino po pokojni, ki ga prejmejo dediči⁷ in kdo so njeni dediči. Vendar je sodišče prve stopnje za učinkovito odločitev o ugoditvi predlogu upnika za ločitev zapuščine moralo (že) v izreku sklepa o ločitvi zapuščine določno navesti vse (znano) premoženje, ki (trenutno) zajema zapuščino in se ločuje od premoženja dedičev (sodišče mora za ugotovitev tega opraviti popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev⁸). V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi (zakonita) dediča zapustnice z namenom, da je zoper njiju upnico separatistko, ki razpolaga z izvršilnim naslovom oziroma verodostojno listino zoper zapustnika, napotilo na ustrezen postopek za izterjavo svojega dolga. Kot je razvidno iz zgoraj predstavljenih vidikov obravnavanega instituta sicer ločitev zapuščine učinkuje zoper vse dediče (ne glede na to ali so navedeni v sklepu), vendar je opredelitev teh potrebna za učinkovito izvedbo izvršilnega postopka⁹, ne ustvarja pa učinkov, ki jih (bo) določitev dedičev v sklepu o dedovanju.

8. Upoštevaje navedeno in ne glede na obstoj ločene zapuščine se lahko pritožnika kadarkoli do konca zapuščinske obravnave z izjavo sodišču odpovesta dediščini (133. člen ZD). Takšno izjavo bo zapuščinsko sodišče upoštevalo pri izdaji sklepa o dedovanju. V odsotnosti takšne zakonske zahteve, imajo zapustnikovi upniki pravico zahtevati ločitev zapuščine tudi, če se zapuščinska obravnava (narok) v konkretnem primeru še ni izvedla, zato so pritožbeni očitki v tej smeri zmotni. Prav tako ni zakonsko določene dolžnosti, da bi sodišče moralo dediča pred izdajo sklepa o ločitvi zapuščine seznanjati z višino dediščine in kdo se je v postopku priglasil kot upnik¹⁰, nasprotni pritožbeni ugovori pa niso utemeljeni.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi ni kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pritožbo dedičev kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------
¹ Mag. Nana Weber, Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?, Pravna praksa letnik 2012, številka 16-17.
² Prof. dr. Karel Zupančič in prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Ur. l. RS, Ljubljana 2009.
³ Gl. dr. Ana Božič Penko, Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten 2/2012.
⁴ Kot zgoraj.
⁵ Tako mag. Nana Weber v Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?, enako tudi dr. Ana Božič Penko v Ločitev zapuščine.
⁶ Popisano zapustničino premoženje je ločilo od premoženja ugotovljenih zakonitih dedičev, slednjima prepovedalo razpolaganje in poplačilo njunih upnikov s stvarmi in pravicami iz zapuščine ter upnico napotilo na sprožitev ustreznega postopka za poplačilo svoje terjatve.
⁷ Omejeno bo na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustničinih dolgov do ločitvene upnice ostalo.
⁸ Prim. npr. sklep VSL II Cp 472/2011.
⁹ Tako je sklep skladen tudi s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ.
¹⁰ Sodišče prve stopnje pa je dedičema vročalo upničin predlog za ločitev zapuščine in jima s tem dalo možnost izjave do predloga.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2431/2009
• VSL sklep I Cp 1623/2013
• VSL sklep II Cp 1676/2012