<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 368/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.368.2020
Evidenčna številka:VSL00033772
Datum odločbe:25.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Suzana Ivanič Lovrin (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - listina primerna za vpis lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - izbris družbe iz sodnega registra - zavezovalni pravni posel - nujno enotno sosporništvo - pripoznava zahtevka

Jedro

Takšna pravnoposlovna pridobitev je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni posel in vpis v zemljiško knjigo.

Ker so bili na strani prve tožene stranke izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, druga toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, je mogoče zoper obe toženki izdati le meritorno sodbo po izvedenem dokaznem postopku (pri čemer mora biti sodna odločba pri enotnem sosporništvu enotna oziroma enaka za vse enotne sospornike).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba in sodba se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo in sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala, da se pri nepremičnini z ID znakom: del stavbe 0000-001-56, k.o. 0000, stavba 001, del stavbe 56 (ID ...), in sicer 2 sobno stanovanje št. 56, v ... nadstropju, s kletno shrambo iste številke, na naslovu L., vknjiži lastninska pravica na 1. toženo stranko L. A., EMŠO: ..., L., do celote. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da sta dolžni toženi stranki tožeči stranki izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere bo pri prej navedeni nepremičnini mogoč vpis lastninske pravice na 1. toženo stranko. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna drugi toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 223,20 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to odločitev se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je prva tožena stranka kupila sporno nepremičnino s kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja z dne 3.12.1991, sklenjeno na podlagi določil Stanovanjskega zakona s prodajalcem Zavod RS..., katerega pravni naslednik P., d.o.o. – v stečaju, je bila po zaključku stečajnega postopka, opr. št. St 00/2003, izbrisana iz sodnega registra dne 18.1.2006 in tako ne more biti stranka v tem postopku. Prva tožena stranka je dejanska lastnica navedene nepremičnine, le da citirane pogodbe ni izvedla v zemljiški knjigi in gre pri navedenem prenosu lastninske pravice za edini prenos, brez drugih vmesnih lastnikov, kot to brez kakršnekoli osnove razloguje sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in so razlogi sodbe v nasprotju z dejstvi in listinami v spisu. Kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja z dne 3.12.1991 skladno z 248. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), sklicujoč se na 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo (ZPPLPS), predstavlja listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na prvo toženo stranko. Obravnavana nepremičnina je v zemljiški knjigi vpisana na drugo toženo stranko iz razlogov, ki izhajajo iz vloge druge tožene stranke z dne 18.9.2017, in ni res, da je kot lastnik ostal vpisan prodajalec nepremičnine, katerega lastninska pravica ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo in to izhaja iz zemljiške knjige in tudi ni res, da tožeča stranka to zatrjuje ter so tako vsi zaključki, izpeljani iz tega, nepravilni in nezakoniti ter v nasprotju s stanjem spisa. Tako tudi ta, da so tožnici za uveljavitev pravic in pravnih koristi na voljo druge pravne možnosti in sicer, da se nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe izvede stečajni postopek, kar ni možno, saj je bila obravnavana kupoprodajna pogodba sklenjena in je prva tožena stranka postala lastnica v poštev prihajajoče nepremičnine pred uvedbo stečajnega postopka nad prodajalcem in ta ob uvedbi ni bil več njen lastnik, nepremičnina pa tako ne predstavlja stečajne mase. S tožbo so toženi vsi sosporniki (enotni sosporniki), pri čemer je neutemeljen očitek, da ni bil tožen prodajalec nepremičnine, saj ta ni mogel biti tožen glede na to, da je bil izbrisan iz sodnega registra in ne obstoji. Torej je bila tožena prava tožena stranka, pasivna legitimacija je podana, tožbeni zahtevek pa ni nesklepčen.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 168. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ2) lahko upnik, ki nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika v zemljiško knjigo.

6. Zmotno je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je tožba po primarnem tožbenem zahtevku nesklepčna zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Sporna nepremičnina je vpisana na drugo toženo stranko, ki je zajeta s tožbo, prav tako je s tožbo zajeta dolžnica. To pa sta v tem primeru hkrati edini toženi stranki, ki morata biti zajeti s tožbo. Pravni naslednik prodajalca sporne nepremičnine je bil namreč izbrisan iz sodnega registra, zato ne more biti stranka v tem postopku. V obravnavanem primeru tudi ne gre za primer, ko bi nastopali kakšni vmesni lastniki, kot to navaja sodišče prve stopnje, saj kaj takega iz tožbenih navedb ali podatkov spisa ni razvidno. Zato ni jasno, na koga bi tožnica tožbo še morala razširiti, kot to navaja sodišče prve stopnje.

7. Tožnica v tožbi navaja, da je prva tožena stranka postala lastnica spornega stanovanja na podlagi kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja z dne 3.12.1991, sklenjene na podlagi določil Stanovanjskega zakona (SZ3) s prodajalcem Zavod RS ..., katerega pravni naslednik P., d.o.o. – v stečaju, je bila po zaključku stečajnega postopka opr. št. St 00/2003 izbrisana iz sodnega registra dne 18.1.2006. Takšna pravnoposlovna pridobitev je imela to posebnost, da so kupci postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo, da se za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla zahteva poleg zavezovalnega pravnega posla še razpolagalna sposobnost odsvojitelja, veljaven razpolagalni posel in vpis v zemljiško knjigo.4 Tako je za sklepčnost tožbe zadostna trditev tožeče stranke o sklenjeni kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja z dne 3.12.1991, sklenjeni na podlagi določil Stanovanjskega zakona (SZ) s prodajalcem Zavod RS ... Zaenkrat te trditve niso bile prerekane s strani toženih strank.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da sta obe toženi stranki nujni enotni sospornici (196. člen ZPP). Ker so bili na strani prve tožene stranke izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, druga toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, je mogoče zoper obe toženki izdati le meritorno sodbo po izvedenem dokaznem postopku (pri čemer mora biti sodna odločba pri enotnem sosporništvu enotna oziroma enaka za vse enotne sospornike). Samo fikcija o neopredeljenem stališču obeh toženk, kar zadeva navedena dejstva in tožbeni zahtevek, ima namreč procesne in materialnopravne posledice, ki obe sospornici postavljajo v enak položaj.5 Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi na to, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (7. točka 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 350. člena ZPP), ugotovilo, da le ti niso bili izpolnjeni, zato je sodišče prve stopnje nepravilno izdalo zamudno sodbo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo in sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP), saj samo ne more prvič vsebinsko odločati o celotnem sklopu pravno odločilnih dejstev, saj bi s tem strankama odvzelo pravico do pravnega sredstva. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti narok za glavno obravnavo in nato izdati meritorno sodbo o zahtevku, ki bo enotna za obe sospornici.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Ur .l. RS, št. 26/1999 s spremembami
2 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami
3 Ur. l. RS, št. 18/1991 s spremembami
4 Tako odločbe II Ips 342/2016, II Ips 438/2008, VSM I Cp 381/2014
5 O tem N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2. knjiga, str. 261, 262


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 168, 168/5
Stanovanjski zakon (1991) - SZ - člen 118
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 196, 339, 339/2, 339/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyOTU1