<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep I Cp 2202/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2202.2019
Evidenčna številka:VSL00035008
Datum odločbe:05.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:razveljavitev pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe - napake volje - bistvena zmota - opravičljiva zmota - skrbnost v pravnem prometu - dejanska etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - objektivna sprememba tožbe - pravni interes - stranska intervencija - intervencijski interes

Jedro

Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.

Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II., IV. in V. točka izreka) potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh po prejemu te odločbe povrniti stranskemu intervenientu pritožbene stroške v znesku 466,28 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: dopustilo stransko intervencijo na strani toženke (I.) in objektivno spremembo tožbe (II.); zaradi delnega umika tožbe delno ustavilo postopek (III.); zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se razveljavi prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 29. 2. 2016 glede 30/10000 nepremičnine parc. št. 3185/0 k. o. ..., toženki pa naloži izstavitev listine, ki bo tožniku omogočila vpis njegove lastninske pravice do navedenega deleža pri prodani nepremičnini (IV.); naložilo tožniku, da mora toženki povrniti 795,60 EUR njenih pravdnih stroškov (V.).

2. Zoper navedeno odločbo, z izjemo sklepa o delni ustavitvi postopka (III.), se je pritožil tožnik, ki se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Tudi razlogi izpodbijane sodbe so protispisni in kontradiktorni. Sodišče je stransko intervencijo dopustilo šele po končani obravnavi. Navedb in dokazov v zvezi z objektivno spremembo tožbe ni upoštevalo. Ob sklenitvi prodajne pogodbe je bila storjena napaka pri zapisu, da je predmet prenosa celoten tožnikov solastniški delež do 209/10000. V ta delež je vključenih tudi 30/10000, ki v naravi predstavljajo prostor v izmeri 6,7 m2 z ident. št. ...-427-25, poimenovan kot „arhiv odvetnice A. A.“. Ta prostor je tožnik podedoval po svoji materi A. A. in ga je tudi priposestoval. V resnici je prišlo do zmote pri zapisu pogodbene volje, saj si toženka spornega prostora ne lasti in ne zahteva njegove posesti. Če bi toženka pristala na zahtevani popravek, se njen pravni položaj v ničemer ne bi poslabšal, tožnik pa bi lahko dosegel vzpostavitev etažne lastnine. Ker toženka zdaj izkazuje večji solastniški delež na nepremičnini, kot ji dejansko pripada, je neupravičeno obogatena na tožnikov račun.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Stranski intervenient v svojem odgovoru obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da tožba ni bila sklepčna in da tožnik zanjo ni imel pravnega interesa. Sporni prostor je dejansko shramba stranskega intervenienta, ki jo je tožnik nekoč uzurpiral in zazidal, zdaj pa njeno vrnitev zahteva od toženke.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Dejansko stanje je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno in celovito ugotovljeno. Tožnik v pritožbi niti ne pove, katero odločilno ali drugo pomembno dejstvo naj bi sodišče spregledalo. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pa je tudi materialnopravno pravilna.

7. Tožnik se sklicuje na bistveno zmoto, do katere naj bi prišlo pri zapisu višine solastniškega deleža, s katerim sta pravdni stranki v pogodbi opredelili predmet prodaje – dve stanovanji in predsobo v stavbi na S. Šlo naj bi torej za pomoto oziroma napako v izjavi volje. Tudi za takšno (nepristno) zmoto velja, da mora biti opravičljiva oziroma nezakrivljena. Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni izpolnjen. Pogodbo je sestavil odvetnik, torej pravno kvalificirana oseba, kar zmanjšuje verjetnost, da bi se tožniku pri izjavi pogodbene volje zareklo. Poleg tega je v 1.b.) členu pogodbe izrecno navedeno, da je predmet prodaje celoten solastniški delež na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stavbo, v kateri sta prodani stanovanjski enoti. Ker tožnik po lastni trditvi živi v spornem prostoru, poimenovanem kot „arhiv odvetnice A. A.“, ki je v isti stavbi, ni verjetno, da bi ob sklepanju izpodbijane pogodbe pozabil nanj in na svoj zatrjevani solastniški delež, ki ustreza temu prostoru in naj bi pripadal tožniku poleg solastniškega deleža na prostorih, ki jih je prodal toženki.

8. Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe. Tožnik tudi ne oporeka ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je na stavbi že ob izpodbijani prodaji obstajala dejanska etažna lastnina. Če je imel tožnik, poleg zdaj prodanih prostorov, v isti stavbi res tudi sporni prostor v izmeri 6,7 m2, ki naj bi ga podedoval ali priposestvoval, kot sam trdi, bo svojo lastninsko pravico na njem lahko uveljavil v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki je že v teku.

9. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo jasne in razumljive razloge, tako da je sodbo mogoče preizkusiti. Tudi vsebino izvedenih dokazov je korektno povzelo, zato sodba ni obremenjena z očitanima absolutnima bistvenima kršitvama določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik ni bil prikrajšan niti za pravico do obravnavanja v postopku. Sodišče je namreč ustrezno pojasnilo, zakaj ni izvedlo preostalih predlaganih dokazov. Ponovno zaslišanje tožnika ni bilo potrebno, zaslišanje prič (M. H., E. Z., V. Z., stečajnega upravitelja stranskega intervenienta) ne bi ničesar prispevalo k razjasnitvi dejanskega stanja, prav tako ne ogled, saj odločilna dejstva niso bila sporna. Dokaz z izvedencem geodetom pa ni bil smotrn že zato, ker tožnik ni dokazal opravičljivosti svoje zmote.

10. Za nasprotovanje sklepu o dovolitvi objektivne spremembe tožbe tožnik nima pravnega interesa. Ne glede na to pa se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obrazloženo izreklo o vseh relevantnih tožnikovih trditvah. Tožnik neutemeljeno nasprotuje tudi odločitvi o dopustitvi stranske intervencije. Ker zoper takšno odločitev ni posebne pritožbe (tretji odstavek 200. člena ZPP), dejstvo da je sodišče o tem odločilo šele ob izdaji sodbe in ne že med postopkom, ni moglo kvarno vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa. Interesu stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi tožnik v pritožbi niti ne oporeka. Sicer pa je intervencijski interes glede na zatrjevano lastninsko pravico stranskega intervenienta na spornem prostoru, ki si ga lasti tožnik, tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj verjetno izkazan.

11. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Tudi uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP) v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

12. Tožnik je s pritožbo propadel, zato mora stranskemu intervenientu povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo, administrativne stroške in DDV, ki so bili priglašeni skladno z veljavno Odvetniško tarifo. Upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znašajo skupaj 466,28 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 46, 46/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 185, 200, 200/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyODcy