VSL Sodba II Cp 2160/2019

Jedro

Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so v skladu z 28. členom ZTLR, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi po zdaj veljavnem zakonu (43. člen SPZ): dobra vera oziroma dobroverna lastniška posest in pretek potrebne priposestvovalne dobe (časa).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Toženec je v roku 15 dni dolžan plačati tožeči stranki stroške z odgovorom na pritožbo v višini 560,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 11.4.2019.

2. S sodbo je ugotovilo, da je tožnica izključna lastnica nepremičnin parc. št. 787/4 k.o. ... ter tožencu naložilo v plačilo njene pravdne stroške v višini 5.409,46 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. I izreka).

3. V tč. II izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi: na odstranitev vseh premičnin in nepremičnin z zemljišča parc. št. 787/4 k.o. ... in na vzpostavitev prvotnega stanja, vrnitev posesti na celotnem zemljišču, prepoved bodočih posegov v zemljišče, za plačilo uporabnine v znesku 430,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v tč. II/1 izreka navedenih zneskov ter za plačilo pravdnih stroškov.

4. Toženec vlaga pritožbo zoper sodbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v katerem naj tožbeni zahtevek zavrne in razsodi še o toženčevih zahtevkih po nasprotni tožbi.

5. Uvodoma sumarno povzema pritožbene očitke: tožba ni sklepčna zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožnice: če naj bi priposestvovalne pogoje izpolnil njen mož, bi kot tožniki morali nastopiti vsi njegovi dediči kot nujni enotni sosporniki. Kot pravno podlago bi bilo treba uporabiti zakonske določbe o gradnji na tujem. Podredno nasprotuje obsegu domnevno priposestvovanega dela nepremičnine parc št. 787/4 k.o. ...

6. V nadaljevanju izpodbija odločitev sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izredno priposestvovanje po četrtem odstavku 28. člena ZTLR². Ponavlja in utemeljuje, da ni aktivne legitimacije tožnice. Gre kvečjemu za kasneje najdeno premoženje pokojnega moža, do katerega so upravičeni vsi dediči. Sodba nima jasnih ugotovitev o osebi, ki naj bi priposestvovala nepremičnino, pravna podlaga je neobrazložena, izrek nasprotuje razlogom. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, zmotno je uporabljeno materialno pravo, tožbeni zahtevek je nesklepčen.

7. Tudi če bi tožbo pravilno vložili vsi dediči, ne bi bila utemeljena. Čeprav bi bili pogoji za priposestvovanje izpolnjeni, preden je toženec v dobri veri s knjižnim lastnikom sklenil pravni posel (29.9.2015), se mora priposestvovalec umakniti. Pritožnik zavrača namigovanja o zlorabi svojih pravic. Z domnevno pravico tožničinega moža ni bil seznanjen. Neživljenjsko je, da tožnica oz. njen mož skoraj 40 let ne bi poskrbela za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigi, če bi jo res priposestvovala. Toženec se je zanesel na stanje v zemljiški knjigi. Dokazno breme o nasprotnem je bilo na tožnici, a ga v vlogah ni izpodbijala. Sodišče je vezano na trditveno in dokazno podlago tožnice. V razmerju do toženca je zatrjevano priposestvovanje s strani tožnice pričelo teči na novo z dnem 29.9.2015. Nasprotne ugotovitve sodišča so dejansko in pravno zmotne.

8. Zmotna in z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je obremenjena odločitev o obsegu priposestvovane nepremičnine. Tožnica v svojem zahtevku izrecno ne omejuje obsega priposestvovanja na določen del nepremičnine, vendar smiselno zatrjuje priposestvovanje le tistega dela, kjer je bil dograjen prizidek k stavbi, ki leži na nepremičnini parc. št. 787/6. Odločeno je o zahtevku, ki nima podlage v trditvah in dokazih tožnice. Zmotno je uporabljena tudi pravna podlaga: ne gre za priposestvovanje, ampak za gradnjo na tujem.

9. Tožnica je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev, potrditev izpodbijane sodbe in plačilo svojih stroškov pritožbenega postopka. Opozarja na nedovoljene pritožbene novote o zgrešeni aktivni legitmaciji tožnice, ki so hkrati tudi v celoti materialno in procesno zgrešene. Gre za lastninski spor in ne za spor o obsegu zapuščine. Zapuščinski postopek je bil zaključen pred to pravdo. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je obravnavane nepremičnine po možu podedovala tožnica. Položaj tožničinega moža je treba presojati v luči določil ZTLR in SPZ³ glede izpolnjevanja pogojev za priposestvovanje v smislu njegovega položaja posestnega prednika tožeče stranke. Odločitev sodišča o vseh pogojih za priposestvovanje je dejansko in pravno pravilna in ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami. Tudi pritožbene navedbe o obsegu priposestvovane nepremičnine in o nepravilni pravni podlagi so nedopustne pritožbene novote in vsebinsko neutemeljene.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Po spremembi tožbe je tožnica vtoževala pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja na (celotni) parc. št. 787/4 k.o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik je toženec od leta 2015 na podlagi sklenjene darilne pogodbe. Zatrjevala in dokazovala je dobroverno in zakonito posest v potrebni priposestvovalni dobi od 1981 naprej na podlagi sklenjenih, a zemljiškoknjižno neizvedenih pravnih poslov, pri sklenitvi katerih je toženec neposredno sodeloval, zanje vedel in posesti ni nasprotoval (ustna menjalna pogodba med pravdnima prednikoma pravdnih strank, sklenjena v letu 1981, ki jo pravdni stranki še danes izvajata, dogovor o ureditvi dejanskih razmer in vpisu v zemljiško knjigo, sklenjen v letu 2007).

12. Toženec se je branil, da zakonski pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni (ni dobroverne in zakonite posesti, pridobljena je bila z nedovoljeno črno gradnjo na tujem na viciozen in nepošten način) ter z ugovorom, da ga kot kasnejšega dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo (2. odstavek 44. člena SPZ). Z nasprotno tožbo je zahteval negatorno varstvo in plačilo uporabnine za uporabo njegove nepremičnine.

13. Glede na tako trditveno in dokazno podlago strank je sodišče izhajalo iz materialnopravnih določb ZTLR in SPZ, ki urejajo priposestvovanje. Glede na ugotovljena dejstva jih je pri odločanju pravilno uporabilo, ko je tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo, toženčeve ugovore in nasprotne tožbene zahtevke pa zavrnilo. Sprejeta odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z očitanimi niti drugimi uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Ker pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev sodišča prve stopnje kot pravilno, bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena).

14. Pritožbeni očitki o zgrešeni aktivni legitimaciji in o obsegu priposestvovane nepremičnine so prepozne, neopravičene in zato nedovoljene in neupoštevne novote, na katere ne bi bilo treba odgovarjati (1.odstavek 337. člena ZPP). Vprašanje aktivne legitimacije pa je stvar materialnega prava. Zato je treba kot neutemeljene zavrniti pritožbene navedbe o nesklepčnosti tožbe in tudi o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi tožbo vložila in v pravdi nastopala neprava stranka. Pravda za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ni spor o obsegu zapuščine, v katerem bi morali nastopati vsi dediči kot nujni in enotni sosponiki, pač pa lastninska pravda, v kateri je po materialnem pravu aktivno legitimiran dobroverni posestnik nepremične stvari, pasivno legitimiran pa zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine. Na prvi stopnji za toženca niti ni bilo sporno, da je tožnica pravna naslednica svojega moža, saj jo je tako opredeljeval v svojih navedbah⁴. Razumljive, pravilne in zadosti jasne ugotovitve o tožničini aktivni legitimaciji in dobroverni posesti v potrebni priposestvovalni dobi so v tč. 30 sodbe, o obsegu priposestvovane nepremičnine pa v točki 29. Očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni. Pa tudi relativne kršitve 7. člena ZPP ne, saj je tožnica podala zadostno trditveno podlago o obsegu (celotne) sporne nepremičnine in se pri tem opirala na geodetsko skico v prilogi A3⁵. Pritožbene navedbe o odločanju mimo trditvene in dokazne podlage tožeče stranke so neutemeljene.

15. Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so v skladu z 28. členom ZTLR, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi po zdaj veljavnem zakonu (43. člen SPZ): dobra vera oziroma dobroverna lastniška posest in pretek potrebne priposestvovalne dobe (časa). Po drugem odstavku 72. člena ZTLR je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Za izredno priposestvovanje je bila potrebna 20-letna priposestvovalna doba (4.odstavek 28. člena ZTLR), kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje (1981-2001). Pred uveljavitvijo SPZ pridobljene stvarne pravice na podlagi prvega odstavka 266. člena SPZ ostajajo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. Priposestvovanje pa je omejeno v konkurenci s kasnejšo pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice dobrovernega knjižnega lastnika, ki jo je pridobil v dobri veri in v zaupanju v javne knjige, preden je bila priposestvovana pravica vpisana v javno knjigo (2. odstavek 44. člena SPZ).

16. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji za izredno priposestvovanje po 4. odstavku 28. člena ZTLR. Ob nespornem dejstvu, da je tožnik na podlagi darilne pogodbe v letu 2005 postal zemljiškoknjižni lastnik vtoževanih nepremičnin, je ugotovilo še:

- da sta pravna prednika pravdnih strank (tožničin mož in toženčeva žena) v letu 1981 sklenila dogovor o menjavi določenih zemljišč, da je bila v ta namen izvedena parcelacija, pisna pogodba o zamenjavi zemljišč pa ni bila sklenjena in je ostalo zemljiškoknjižno stanje neurejeno;

- da sta imela tožnica in njen mož sporne nepremičnine ves čas od leta 1981 naprej, tožnica kot njegova pravna naslednica tudi po njegovi smrti 2005, v dobroverni posesti, jih ob nenasprotovanju toženca in njegove pravne prednice uporabljala kot svoje (zgradila in uporabljala prizidek, uredila in uporabljala bivalni vrt z zelenico in sadnimi drevesi, prostorom za igro otrok in počitek);

- da so tožnica in žena toženca, zastopana po tožencu, v letu 2007 želeli zatečeno dejansko stanje urediti in vknjižiti v zemljiški knjigi in v ta namen sklenili pisni dogovor: »Ureditev dejanskih razmer in vpis v zemljiško knjigo«, a se je toženec nato premislil;

- da je bil toženec seznanjen s celotnim postopkom menjave zemljišč v letu 1981, da je v letu 2007 v imenu svoje žene (tedanje zemljiškoknjižne lastnice) podpisal dogovor o ureditvi dejanskih razmer in vpisu v zemljiško knjigo in sodeloval pri geodetski odmeri kot ženin pooblaščenec.

17. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem dokaznem gradivu, ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izredno priposestvovanje iz četrtega odstavka 28. člena ZTLR: potrebna 20-letna dobroverna posest tožnice in njenega pravnega prednika (1981-2001). Ker je bil toženec s posestnim stanjem tožnice in neusklajenim zemljiškoknjižnim stanjem dobro seznanjen, o čemer se je sodišče zanesljivo prepričalo ne le z vpogledom v listine, pri katerih je sodeloval toženec, pač pa tudi na podlagi zaslišanja prič, tožnice in neprepričljive izpovedbe toženca samega, je pravilna tudi presoja, da je bila njegova dobra vera pri pravnoposlovni pridobitvi sporne nepremičnine v letu 2015 izpodbita. Tožnica je v celoti zadostila svojemu trditvenemu bremenu za izpodbijanje njegove dobrovernosti, saj je ves čas postopka zatrjevala toženčevo poznavanje dejanskega stanja in aktivno vlogo pri poskusih za zemljiškoknjižno ureditev zamenjanih nepremičnin. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene. Osrednja nit pritožbe pa je pritožnikovo nestrinjanje z ugotovitvami in dokazno oceno sodišča, da ga načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje. To ne zadošča za očitek o kršitvi postopka. Sodba tudi ni obremenjena z njo. Dokazna ocena je namreč opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Pritožnik je z ničemer ne omaje. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine, povzete v točki 36 obrazložitve, je njegov ugovor zavrnjen ob pravilni uporabi drugega odstavka 44. člena ZPP.

18. Na pritožbene očitke procesnega značaja glede obsega priposestvovanega zemljišča je bilo že odgovorjeno. Na prvi stopnji ni bilo sporno, da tožnica vtožuje celotno vtoževano parcelo. Da jo ima v celoti in na kakšen način v posesti od sklenitve menjalne pogodbe v letu 1981 naprej, se je sodišče zanesljivo prepričalo med drugim tudi z ogledom na kraju samem (razlogi v točki 29 sodbe). Odločitev je pravilna tudi v dejanskem in materialnopravnem pogledu.

19. Pritožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na drugo pravno podlago (gradnjo na tujem), ki naj bi jo sodišče prezrlo. Za pritožbene navedbe, da je tožničin mož vedel, da gradi na tujem, ni podlage v zbranem dokaznem gradivu. V dokaznem postopku se je pokazalo ravno nasprotno: da je bila menjalna pogodba sklenjena prav zaradi gradnje spornega prizidka zato, da bi tožničina družina gradila na svojem⁶ in je zamenjano zemljišče ves čas tudi štela za svoje.

20. Po povedanem pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo očitanih niti drugi procesnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

21. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do svojih pritožbenih stroškov, tožnici pa mora povrniti njene stroke pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na listovni številki 272 spisa in po OT⁷ z upoštevanjem vrednosti točke 0,60 EUR v času odločanja. Za odvetniške stroške z odgovorom na pritožbo, pripadajoče materialne stroške in DDV mora toženec tožnici v petnajstih dneh od prejema te sodbe povrniti 560,00 EUR, sicer bo dolgoval tudi zakonske zamudne obresti od odmerjenega zneska.⁸

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami
² Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, 36/80
³ Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami
⁴ Primerjaj npr. navedbe v pripravljalni vlogi na r. št. 8
⁵ Primerjaj tožbene navedbe na listovni številki 2
⁶ Primerjaj v točki 20 obrazložitve povzete izpovedbe tožnice in prič D. O., J. S., I. P., B. M., I. L. U., J. S., B. B. in F. P.
⁷ Odvetniška tarifa, Ur. list, št. 2/2015 s spr.
⁸ Načelno pravno mnenje , občna seja VSS, 13.12.2006, Pravna mnenja 1/2006, str. 7

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 411/92
• Sodba II Ips 488/93
• Sodba II Ips 544/97