<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1100/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.1100.2020
Evidenčna številka:VSL00035578
Datum odločbe:13.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom

Jedro

Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.

Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2019 v celoti, sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 10. 2019 pa v izpodbijanem delu potrdita.

II. Vsak udeleženec trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 10. 2019 zavrnilo ugovora predlagatelja in nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 13. 6. 2019 (I. in II. točka izreka) ter stike, določene s sodno poravnavo z dne 3. 12. 2018 in začasno spremenjene s sklepom z dne 13. 6. 2019 začasno spremenilo tako, da potekajo (1) vsako soboto razen prve v mesecu od 8. ure do 18. ure, pri čemer jo pride zjutraj iskat babica, zvečer pa oče, razen če se udeleženca ob upoštevanju dekličine želje in koristi dogovorita drugače, in (2) prek sodobnih komunikacijskih sredstev vsak dan med 18. in 19. uro ob upoštevanju vsakodnevnih dekličinih aktivnosti.

2. S sklepom z dne 14. 12. 2019 je sodišče odločilo, da se stiki med predlagateljevo hčerjo in nasprotno udeleženko, določeni s sodno poravnavo 3. 12. 2018, spremenijo tako, da se določijo (1) vsako soboto razen prve v mesecu od 9. ure do 19. ure, tako da jo zjutraj pride iskat babica, zvečer pa oče, razen če se udeleženca ob upoštevanju želja in koristi deklice ne dogovorita drugače, in (2) vsak dan po sodobnih komunikacijskih sredstvih predvidoma med 18. uro in 19. uro in ob upoštevanju dekličinih vsakodnevnih aktivnosti (I. točka izreka). Kar je predlagatelj predlagal drugače, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

3. Predlagatelj v pritožbi zoper I. točko izreka sklepa z dne 3. 10. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče je določilo spremenjen režim stikov, ne da bi zato imelo podlago v izvedenskem mnenju. Ob odločanju o začasni odredbi je obstajal resen in utemeljen sum, da je mož nasprotne udeleženke v preteklosti spolno zlorabljal dekličino mater, pregon pa zaradi poteka časa ni bil več možen. Navedeno pa ne pomeni, da deklica ni bila realno ogrožena. Ni bilo razjasnjeno, ali morda že ni prišlo do spolne zlorabe ali do dejanj, bi pomenila uvod v ta dejanja. Tudi center za socialno delo je podal nedvoumno mnenje, da se stiki med deklico in babico zaenkrat ukinejo. Iz teh razlogov stiki ne bi smeli biti določeni v obsegu, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Njegovi pomisleki so bili tehtni in argumentirani.

Določitev telefonskih stikov v sklepu o začasni odredbi je bila pomanjkljiva in nejasna in je kot taka vnašala zmedo v razrahljan in občutljiv odnos med udeležencema. Sodišče bi moralo časovni vidik stikov natančno opredeliti. Pomanjkljivo je bil opredeljen tudi časovni vidik stikov pod nadzorom. Ni bila upoštevana devetmesečna zakonska omejitev. O tem se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni izreklo in ga zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti.

4. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper II. točko izreka sklepa z dne 3. 10. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del spremeni ter ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker niso bili podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe, je bil predlog neutemeljen. Na naroku, na katerem je sodišče obravnavalo predlog, je po zaslišanju udeležencev sprejelo sklep, da bo pridobilo izvedensko mnenje, nato pa je sklep izdalo na podlagi zavajajočih in prirejenih navedb predlagatelja in ne da bi počakalo na pridobitev mnenja. Ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, storjenega na škodo deklice, je bila zavržena. Razlogi sodišča o ogrožajočih dejavnikih so zato zmotni.

V začetku decembra 2018 sta udeleženca sklenila sodno poravnavo o stikih, na podlagi katere so stiki potekali do sredine aprila 2019, tedaj pa jih je predlagatelj prekinil brez utemeljenega razloga in ne da bi se okoliščine spremenile. Predlagatelj je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel za izjavo dekličine matere o domnevni spolni zlorabi.

Odločitev temelji na mnenju centra za socialno delo z dne 27. 5. 2019, ki ni upoštevalo zavrženja kazenske ovadbe. Če bi dejansko obstajale ogrožajoče okoliščine, predlagatelj ne bi sklenil sodne poravnave. Takih okoliščin ni zaznal niti center za socialno delo, ki je po smrti dekličine matere redno obravnaval deklico in nasprotno udeleženko.

Ker so predlagateljeve navedbe o dekličinem nenavadnem obnašanju v nasprotju z dokazi v spisu, jim sodišče ne bi smelo slediti. O tem razhajanju se sodišče v sklepu ni opredelilo in ga zato ni mogoče preizkusiti. Deklica je povedala, da jo kopa babica in da spi v pižami. Predlagateljeve navedbe so zato prirejene in neresnične. Ovadba zoper moža nasprotne udeleženke je bila kriva in neresnična. Predlagatelj je zlorabil procesne institute, da bi dosegel ukinitev stikov, ki mu zaradi močne navezanosti deklice na babico in zaradi stroškov niso všeč.

Ugotovitev v 9. točki izpodbijanega sklepa, da je bilo z zbiranjem obvestil ugotovljeno, da je mož nasprotne udeleženke storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, na škodo dekličine matere, je zmotna in v nasprotju z domnevo nedolžnosti. Zoper njega ni bil voden kazenski postopek. Gre le za izjave dekličine matere in sosedov, kar pa ni bilo nikoli raziskano, preverjeno in ugotovljeno. Zmoten je zato sklep, da je sprememba stikov nujna, da se prepreči verjetnost ponovitve spolne zlorabe v razmerju do deklice. Deklica je od rojstva (... 2013) do decembra 2018 živela z nasprotno udeleženko in njenim možem, od materine smrti v maju 2018 pa je z njima živela sama, kar dokazuje, da to okolje zanjo ni bilo ogrožajoče. Predlagateljev strah, ki temelji na domnevni in nepreverjeni izjavi dekličine matere, je le izraz njegovega ljubosumja in ne more biti podlaga izpodbijanega sklepa. Ureditvena začasna odredba se lahko izda le v primerih, ko bi sicer otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Upoštevaje sklep o zavrženju kazenske ovadbe te predpostavke niso bile podane (tako tudi sklep VSM III Cp 902/2011).

5. Predlagatelj v pritožbi zoper sklep z dne 14. 12. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge. Obseg stikov je prevelik. Razen prve sobote v mesecu ne bosta imela možnosti za kvaliteten prosti čas, ki bi ga lahko namenila drug drugemu. Gre za edini čas, ki ga lahko preživita skupaj. Od ponedeljka do petka je namreč v službi, nasprotna udeleženka pa službenih obveznosti nima. Strinja se, da stiki potekajo vsak drugi vikend.

Ne strinja se s tem, da mora po koncu stikov prevzemati deklico na domu nasprotne udeleženke. Glede na večji interes nasprotne udeleženke bi bilo prav, da za vrnitev deklice poskrbi ona.

Stiki prek komunikacijskih sredstev so določeni prepogosto in zato za predlagatelja in deklico preveč obremenjujoči. Primerneje bi jih bilo določiti ob ponedeljkih, sredah in petkih in morda podaljšati na dve uri med 17. in 19. uro. V sklepu ni razlogov o tem, zakaj je pomembno, da se zagotovi vsakodnevni stik med deklico in babico. Ti stiki po ustaljeni sodni praksi ne morejo biti izenačeni s stiki s starši.

6. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper sklep z dne 14. 12. 2019 uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne.

Odločitev je nepravilna, ker niso bili podani razlogi za spremembo stikov, določenih s sodno poravnavo. Predlagateljeva zaskrbljenost, da se to ne bi ponovilo v razmerju do deklice, je prirejena za potrebe tega postopka. Ob sklenitvi sodne poravnave so bila predlagatelju znana dejstva v zvezi z domnevno spolno zlorabo dekličine matere s strani moža nasprotne udeleženke. Do postopka, v katerem je bila sklenjena poravnava, tudi ni izražal interesa po stikih z deklico. Njegova skrb se v tem postopku ni pokazala kot utemeljena. Razlogi v sklepu, s katerimi je utemeljena potreba po spremembi stikov, so nekonkretizirani in nimajo podlage v izvedenih dokazih. Neprimerne vsebine na stikih niso dokazane. Kazenska ovadba zoper moža nasprotne udeleženke je bila zavržena. Razlogi v sklepu so kontradiktorni. Na eni strani je ugotovljeno, da predlagateljeva zaskrbljenost ni potrjena, na drugi pa, da je treba stike spremeniti, da se ne zgodijo neprimerne vsebine.

Ugotovitev, da je bilo na podlagi zbiranja obvestil v policijskem postopku ugotovljeno, da je D. D. storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, je zmotna. O tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, se odloča v kazenskem postopku, dotlej pa velja domneva nedolžnosti.

Stališče v izpodbijanem sklepu, da se je po sklenitvi sodne poravnave pokazalo, da je stike primerneje urediti na drugačen način, ni obrazloženo. Deklica je med poletnimi počitnicami v 2019 najprej osem in nato pet dni preživela pri pritožnici. To dejstvo potrjuje, da so predlagateljeve navedbe neresnične, neutemeljene in prirejene za potrebe postopka. Predlagatelj želi deklico odtujiti od babice in zmanjšati obseg stikov, ker ti zanj zaradi oddaljenosti predstavljajo časovno in finančno breme. Da tako ravnanje ni v korist deklice, potrjuje tudi izvedensko mnenje.

Okoliščine, da deklica spi skupaj z nasprotno udeleženko, ni mogoče šteti kot negativne. Potrebna je zaradi občutka varnosti in potrebe po telesnem stiku. Enako se dogaja tudi, ko spi pri predlagatelju ali njegovi teti.

7. V odgovorih na pritožbi nasprotnega udeleženca oba pritožnika predlagata njuni zavrnitvi.

8. Pritožbe niso utemeljene.

O pritožbah zoper sklep z dne 3. 10. 2019

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa zavrnilo ugovora udeležencev zoper sklep z dne 13. 6. 2019, s katerim je začasno spremenilo odločitev o stikih med predlagateljevo hčerjo in nasprotno udeleženko, vsebovano v sodni poravnavi z dne 3. 12. 2018, tako da ti stiki potekajo največ trikrat tedensko prek sodobnih telekomunikacijskih sredstev med 17. in 19. uro, osebni stiki pa pod nadzorom ob strokovni pomoči pristojnega centra za socialno delo in po predhodnem dogovoru med njim in udeležencema. O spremembi stikov je odločilo na predlagateljev predlog za začasno ukinitev stikov.

O predlagateljevi pritožbi

10. Predlagateljeve pritožbene navedbe, v katerih se zavzema za ukinitev stikov med deklico in babico, niso dovoljene. Zoper zavrnilni del sklepa z dne 13. 6. 2019 je bila dovoljena pritožba, to pa je predlagatelj vložil, kasneje pa umaknil.

11. Očitki o nedorečenosti ureditve stikov niso utemeljeni. Stopnja določnosti je odvisna od okoliščin primera, te pa so po oceni sodišča omogočale, da se natančnejši dogovor prepusti udeležencema in centru za socialno delo. Tako zaupanje sodišča je moglo doprinesti k vzpostavitvi komunikacije med udeležencema, pomembne z vidika dekličine koristi. Nobenega tehtnega razloga ni bilo, da bi udeleženca negovala "razrahljan in občutljiv odnos", o katerem govori pritožnik. Nasprotno: zaradi dekličine koristi sta (bila) dolžna sodelovati, potreba po natančnejšem dogovoru o poteku stikov pa je predstavljala ustrezno vzpodbudo za začetek tega sodelovanja. Glede na to, da so tako telefonski kot osebni stiki stekli, se je ocena sodišča – gledano za nazaj – pokazala kot pravilna.

12. Predlagatelj utemeljeno uveljavlja, da Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) časovno omejuje začasno ureditev stikov pod nadzorom na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena), vendar opustitev vnosa te omejitve v izrek v danem primeru ne narekuje spremembe sklepa. Že z izdajo izpodbijanega sklepa, tj. po štirih mesecih, so namreč stiki pod nadzorom prenehali in bili urejeni na drug način. Namen zakona je bil torej dosežen.

O pritožbi nasprotne udeleženke

13. Narok, na katerem je sodišče zaslišalo oba udeleženca in sprejelo sklep o postavitvi izvedenca, je bil izveden tako za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe kot za obravnavanje predloga za spremembo stikov. Odločitev o izdaji začasne odredbe pred pridobitvijo izvedenskega mnenja ni bila procesno nepravilna. Temeljila je na pravilni oceni, da varstvo koristi otroka v danih okoliščinah terja takojšnjo odločitev.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso obstajale okoliščine, ki bi utemeljevale spremembo stikov po zgolj nekaj mesecih od sklenitve sodne poravnave. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je oče opažal spremembe v dekličinem vedenju, ko je prihajala s stikov z babico, in da je bil zaradi navedenega in zaradi pripovedovanja dekličine pokojne matere, da jo je mož nasprotne udeleženke v otroštvu spolno zlorabil, zaskrbljen, da je na enak način ogrožena tudi hči. Ni sporno, da je dekličina mati o ravnanju materinega moža predlagatelju pripovedovala pred sklenitvijo sodne poravnave, a zatrjevane spremenjene okoliščine ni predstavljalo to dejstvo, marveč vedenje deklice potem, ko je bila zaupana v varstvo in vzgojo očetu, z babico pa je preživljala vsak drugi vikend ter del praznikov in počitnic.

15. Da je bila vložitev predloga za ukinitev stikov tedaj pravilna odločitev, potrjujejo tako ugotovitve multidisciplinarnega tima pristojnega centra za socialno delo kot tudi izvedenka. Neutemeljen je zato očitek, da je bila vložitev predloga motivirana zgolj s predlagateljevo namero po odtujitvi deklici od babice in izognitvi stroškom prevoza.

16. V 9. točki izpodbijanega sklepa so predstavljene ugotovitve policijskega poročila. Iz njih jasno izhaja, da je bila kazenska ovadba zavržena in da morebitna krivda tožničinega moža ni bila ugotovljena v kazenskem postopku. Prav tako je navedeno, da ugotovitve v poročilu temeljijo na izjavah sosed, ki se jim je – po njihovih besedah – dekličina mati zaupala. Očitek o kršitvi domneve nedolžnosti zato ni utemeljen.

17. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je bilo kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, treba v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine. Z odločitvijo, da se stiki začasno izvajajo pod nadzorom centra za socialno delo, je bilo doseženo navedeno, hkrati pa ohranjen stik z babico, ki je bil prepoznan kot koristen za otroka.

18. Okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa VSM III Cp 902/2011, na katerega se sklicuje pritožnica, so bile drugačne kot v obravnavanem primeru in v večji meri primerljive s situacijo, v kateri je bila izdana začasna odredba z dne 3. 10. 2019. Predlog za izdaje začasne odredbe je bil namreč zavrnjen potem, ko več izvedenskih mnenj ni potrdilo suma spolne zlorabe v škodo otroka. Pritožbeno sklicevanje na navedeno odločbo zato ne utemeljuje stališča o zmotnosti izpodbijanega sklepa.

O pritožbah zoper sklep z dne 14. 12. 2019

O pritožbi nasprotne udeleženke

19. Neutemeljeni so očitki o neobstoju razlogov za spremembo obsega stikov med deklico in nasprotno udeleženko, dogovorjeni v sodni poravnavi z dne 3. 12. 2018, in o kontradiktornosti argumentov v izpodbijanem sklepu. Razlogi v sklepu so jasni in medsebojno skladni. Sum storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice v postopku ni bil potrjen, vendar je izvedenka podala jasno in prepričljivo mnenje, naj se določen čas (še) ne izvajajo stiki prek noči. Stališče sodišče ima trdno podlago v izvedenskem mnenju, čigar pravilnosti pritožnica ne oporeka.

20. Dokazni postopek ni potrdil, da bi bila deklica žrtev kaznivega dejanja, vendar se je pokazalo, da je zaradi varovanja njene koristi po poldrugem letu od materine smrti treba stike urediti na drugačen način, kot so bili urejeni leto poprej. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je oče v tem času ne le formalno, ampak tudi dejansko v celoti prevzel skrb za deklico. Prav je, da se je zato obseg stikov, ki je bil po sodni poravnavi podoben tistim, ki jih imajo otroci s staršem, pri katerem ne živijo, zmanjšal in bo lahko – kot je navedla izvedenka – sčasoma vzpostavljen obseg stikov z babico, kakršen je v drugih družinah, ki v celosten razvoj in zorenje otrok vključujejo stare starše. Kot drugi razlog za zmanjšanje obsega stikov je sodišče navedlo, naj se v čim večji meri zmanjša tveganje, da se na stikih dogodijo neprimerne vsebine. Podlago tej ugotovitvi nudi izvedensko mnenje, v katerem je bil izpostavljen obstoj kognitivnih motenj in njegovih posledic v vedenju babičinega moža ter priporočilo, naj se ne vključuje neposredno v stik z deklico in naj se njegova vloga omeji na pomoč pri vožnji. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče preveliko težo dalo očetovim navedbam v predlogu, ki v dokaznem postopku niso bile potrjene.

21. Neutemeljeno je tudi pritožničino stališče, da je dekličino spanje v skupni postelji z njo potrebno zaradi dekličinega občutka varnosti in potrebe po telesnem stiku. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, je izvedenka tako ravnanje izrecno ocenila kot neprimerno. Tako v pisnem kot v ustnem mnenju je poudarila neustreznost tega, da bi deklica spala skupaj z odraslim – bodisi z babico bodisi z očetom. Deklica na ta način resda izraža čustveno stisko zaradi ločitve od bližnjih oseb, a je izvedenka opozorila, da je ta pogosto podana tudi na strani odraslega. Za dekličino korist pa je nujno, da ji bližnji odrasli pomagajo preiti stisko in jo postopno navaditi na samostojno spanje v ločenem prostoru.

O predlagateljevi pritožbi

22. Neutemeljeno je pritožnikovo nasprotovanje odločitvi, da po končanem stiku z babico prihaja po hčer na babičin dom. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je v dekličino korist na tak način izraženo sodelovanje med udeležencema in vključevanje obeh v okolji, v katerem deklica živi po zaupanju v varstvo in vzgojo očetu, in v katerem je živela dotlej. Navedlo je tudi, da je bil tak tudi dogovor v sodni poravnavi in da se v tem pogledu okoliščine niso spremenile. Odločitev tako ni (le) v interesu nasprotne udeleženke, ampak predvsem v korist pritožnikove hčere, zanjo pa je dolžan na prvem mestu poskrbeti predlagatelj kot starš.

23. Neutemeljeni so tudi očitki o prepogostih stikih prek telekomunikacijskih sredstev. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je ohranitev stika z babico za dekličin zdrav razvoj zelo pomembna. Zmore ji nuditi aktivnosti in čustveno varnost, ki so nujne za zdrav osebnostni razvoj, a jih pri očetu (še) ni deležna. Obravnavani primer je zato drugačen od situacij, v katerih sta ob otroku prisotna oba starša in je zato vloga starih staršev v njegovem življenju drugačna.

24. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da je pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje. Ti poudarki so pravilni in na mestu. Prav je, da tako oče kot babica, ki predstavljata ta čas najpomembnejši osebi v dekličinem življenju, prepoznata, da lahko vsak od njiju doprinese svoj del, da bo deklica odraščala v zdravem in vzpodbudnem okolju.

25. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2019 v celoti, sklep z dne 3. 10. 2019 pa v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

26. Ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je primerno, da vsak od njiju trpi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 142, 163, 163/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyODcw