VSL Sklep II Cp 1572/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse okoliščine za oceno, da so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve. Nasprotna udeleženka sicer manj odklanja zdravila, kot jih je pred sprejemom, vendar še vedno ne more obvladovati svojega ravnanja in zapade v konflikte z zaposlenimi v bolnici. Resno ogroža svoje zdravje.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je utemeljen sklep, da se sprejme na zdravljenje A. A. na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, in sicer v Psihiatrično bolnišnico X. Osebo se pridrži na zdravljenju do 8. 10. 2020.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo odvetnica nasprotne udeleženke in uveljavlja vse razloge iz 338. člena ZPP. V 1. točki povzame dogajanje na prvi stopnji in izvedene dokaze. Meni pa, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Trdi, da je zgolj hipotetično in ni izkazano, da huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih, kot piše v obrazložitvi sklepa. Pritožnica ni agresivna in nima težav z nadzorovanjem svojega ravnanja. Zanikala je samomorilske misli in ni bilo ugotovljeno, da bi bila fizično nasilna do drugih. Nikomur ne povzroča škode. Njena izpovedba ni bila v zadostni meri upoštevana in zato je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sedaj je že skoraj dva tedna v bolnici, je bolje stabilizirana. Jemlje predpisano terapijo in jo bo tudi v prihodnosti. Zdravljenja ne odklanja in z zdravniki nima težav. Zato zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in ni sorazmerno. Lahko bi šlo za milejši način zdravljenja, in sicer nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, kar bi zadoščalo, da se uredi medikamentozna terapija in po potrebi opravi dodatna diagnostika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo pravno podlago za rešitev te zadeve, in sicer ZDZdr, člena 53 in 39. Temu pritožba ne nasprotuje. Nasprotuje pa ugotovljenemu dejanskemu stanju in posledično odločitvi.

5. Sodišče je izvedlo postopek po ZDZdr, zaslišalo nasprotno udeleženko (zaradi Corona virusa na daljavo), zaslišalo izvedenca B. B., ki je pregledal zdravstveno dokumentacijo in zaslišalo lečečo zdravnico dr. C. C. Pritožba predvsem meni, da opravljeni dokazni postopek ni pokazal, da bi bila sprejeta oseba agresivna do sebe ali do drugih. Meni, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo njene izpovedbe v tem delu. Pritožbi je treba odgovoriti, da je izvedenec, ko je poslušal in spraševal sprejeto osebo in zdravnico ter pregledal zdravstveno dokumentacijo, ugotovil, da gre pri sprejeti osebi za poslabšanje zdravstvenega stanja, in sicer bolezni shizofrenije, saj je opustila terapijo (depo). Tudi pridržana oseba je potrdila, da je bila sprejeta zaradi verbalnih konfliktov v sosednjem lokalu zaradi opozorila natakarice, da ne sme kaditi v lokalu. Večkrat se je kregala tudi z bratom v domačem okolju. Ob sprejemu v bolnišnico se je namenoma zaletela v steklena vrata. V času hospitalizacije je grozila medicinski sestri tako, da je bil uveden prisilno varnostni ukrep. Izvedenec je ugotovil, da je sedaj še nepredvidljiva, bolj redkobesedna, da potrdi občutek ogroženosti. Vse to je posledica duševne motnje, paranoidne shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Ker potrebuje nadaljnjo diagnostično obdelavo, 24-urni nadzor in ureditev psihiatrične medikamentozne terapije, je po mnenju izvedenca možna oblika zdravljenja v tem trenutku zgolj oddelek pod posebnim nadzorom in druga oblika zdravljenja v tem trenutku še ni možna. Izvedenec pričakuje, da se bo v obdobju enega meseca stanje izboljšalo in umirilo. Sodišče je to izvedeniško mnenje sprejelo. Obnašanje nasprotne udeleženke je tako pravilno ocenilo kot takšno, da ogroža sebe ali druge. V dokaznem postopku ni bilo potrjeno, kot meni pritožba, da jemlje terapije in da je tako stabilizirana, da se lahko zdravi ambulantno.

6. Pritožba navaja, da je sedaj njeno zdravstveno stanje boljše, da zdravljenja ne odklanja, da nima težav in da je zato ta način zdravljenja nesorazmeren. Vendar je iz ugotovitev izvedenca, ki ga je sodišče prve stopnje moralo postaviti, saj nima dovolj znanj iz tega področja, moč ugotoviti, da pritožbene navedbe ne držijo. Tudi iz izpovedb nasprotne udeleženke ni moč razbrati, kot meni pritožba, da ne odklanja teh zdravil in da je stanje že stabilizirano (list. št. od 4 do 7). Le v odgovor na pritožbene navedbe je treba poudariti, da je tudi na vprašanja svoje odvetnice, ali jemlje zdravila, odgovorila, da mora, ker je tepena. Na vprašanje svoje odvetnice, zakaj se je razburila, ko jo psihiater vpraša, zakaj je nehala jemati zdravila, je nasprotna udeleženka odgovorila, da ne znajo zdravil narediti. Tudi ostalih odgovorov nasprotne udeleženke ni mogoče tako oceniti, kot razume pritožba, in sicer, da je stanje sedaj stabilno in da je možno zdraviti nasprotno udeleženko z nadzorovano obravnavo ali zdravljenjem na odprtem oddelku.

7. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Datum zadnje spremembe:

08.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 595/2018
• VSL Sklep I Cp 1644/2021
• VSL Sklep I Cp 1380/2017