VSL Sklep IV Cp 1273/2020

Jedro

Predlagatelj ni izkazal z zadostno verjetnostjo, da bi bil njegov mladoletni otrok ogrožen in da bi bilo treba že tekom postopka spremeniti dosedanji (pravnomočno določen) režim stikov (posredni stiki preko pisem in daril, ki jih oče pošilja sinu preko CSD). Zgolj s trditvami, da mld. otroku nastaja škoda, ker ne vidi svojega očeta, ker je splošno znano, da je za osebnostni razvoj fantov zelo pomembna vloga očeta, s sklicevanjem na sodno prakso o pomembnosti stikov ter določbe, po katerih je pravica do stikov tudi pravica starša in ne le otroka, predlagatelj ni izkazal verjetnosti otrokove ogroženosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da predlagatelj ni predložil niti enega dokaza, ki bi kazal, da so se okoliščine na njegovi strani (zaradi katerih so bili določeni posredni stiki) spremenile do te mere, da bi narekovale spremembo že določenih stikov z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, po kateri bi stiki mld. A. A. s predlagateljem začasno potekali tako, da predlagatelj vsak torek in četrtek mld. otroka prevzame po šoli in ga po izvedenem stiku (v obsegu dveh ur na stik) vrne na naslov nasprotne udeleženke, s predlogom za izrek denarne kazni v višini 300,00 EUR za primer kršitve obveznosti, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti in hkrati v primeru kršitve izdalo nov sklep, z izrekom nove, višje kazni, za primer ponovnega ravnanja v nasprotju z obveznostjo po začasni odredbi. Začasna odredba naj bi veljala do drugačne odločitve sodišča oziroma pravnomočnega zaključka postopka, pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve začasne odredbe (I. točka izreka). Odločitev o stroških, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, je sodišče pridržalo do končne odločitve (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje, ki ji nasprotuje. Sodišče se je pri odločitvi skoraj v celoti oprlo na mnenje CSD z dne 19. 6. 2020, ki ga je ta podal na podlagi zastarele dokumentacije. CSD se je opiral na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2138/2016 z dne 14. 3. 2017. Predlagatelj poudarja, da je od izdaje predmetne sodbe minilo več kot tri leta, zato ni mogoče trditi, da naj do sprememb (tako na strani predlagatelja kot na strani nasprotne udeleženke) v tem času ne bi prišlo. Mnenje CSD je bilo najmanj preuranjeno. CSD ni mogel podati mnenja glede aktualnih okoliščin, saj je bil sestanek s predlagateljem določen za dne 6. 7. 2020. Otrok ob sebi za normalen razvoj potrebuje oba starša. Predlagatelj do svojega otroka ni bil nikoli nasilen, zato je neutemeljeno vztrajanje na zgolj posrednih stikih preko pisem in daril. Popolna preprečitev neposrednih stikov ne zagotavlja otrokovih koristi. Smisel začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je, da se začasno do dokončne ureditve uredijo razmerja med starši in otroki tako, da bo zagotovljena največja korist otroka. Za popolno preprečitev stikov s staršem, s katerim otrok ne živi, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, ni razlogov. Odločitev sodišča ni v skladu s 141. členom Družinskega zakonika (DZ), iz katerega izhaja pravica otroka do stikov z obema staršema. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagatelja glede izdaje začasne odredbe.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih med starši in otroki ogroženost otroka (161. člena DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na njegovem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali njegovem premoženju, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v odraščanju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

6. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo, da predlagatelj ni z zadostno verjetnostjo izkazal, da bi bil mladoletni otrok ogrožen in bi bilo treba že tekom postopka spremeniti dosedanji (pravnomočno določeni) režim stikov. Glede tega je navedlo pravilne razloge v 13. in 14. točki obrazložitve. Dokazila, ki jih je predložil predlagatelj, namreč ne izkazujejo ogroženosti mld. A. A., na ogroženost ne kaže niti mnenje CSD oziroma iz njega izhaja celo nasprotno. Odločilno je, da osebnih stikov med predlagateljem in mladoletnim A. A. ni na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2138/2016 z dne 14. 3. 2017 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1769/2019 z dne 17. 8. 2017. Pravnomočno je namreč odločeno, da med njima osebnih stikov ni in stiki med njima potekajo le posredno preko pisem, daril, ki jih oče pošilja sinu preko CSD X., ki pregleda vsebino pisem, in če je primerna, pošiljko posreduje otroku.

7. Pritožbene navedbe predlagatelja, da je neutemeljeno vztrajanje zgolj na posrednih stikih preko pisem in daril, ter navajanje, da popolna preprečitev neposrednih stikov ne zagotavlja otrokovih koristi, so neutemeljene glede na to, da so stiki urejeni s pravnomočno sodno odločbo. Splošna navedba, da za popolno preprečitev stikov s staršem, s katerim otrok ne živi, če na strani staršev ali otrok oziroma drugih bližnjih v skupnem gospodinjstvu ni rizičnih okoliščin, ni razlogov, ob prej navedeni pravnomočni sodbi ni utemeljena. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na 141. člen DZ, iz katerega izhaja pravica otroka do stikov z obema od staršev, saj v konkretnem primeru, kot je bilo že navedeno, osebnih stikov ni na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

8. V predmetni zadevi predlagatelj predlaga spremembo navedene odločitve. Zgolj s trditvami, da mld. A. A. nastaja škoda, ker ne vidi svojega očeta, ki se bo kazala na telesnem in duševnem razvoju mld. otroka, ker je splošno znano, da je za osebnostni razvoj fantov zelo pomembna vloga očeta, s sklicevanjem na sodno prakso o pomembnosti stikov ter določbe, po katerih je pravica do stikov tudi pravica starša in ne le otroka, predlagatelj ni izkazal verjetnosti otrokove ogroženosti, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe, kot je sodišče prve stopnje pravilno navedlo v 13. točki obrazložitve. Kot je ugotovilo sodišče, namreč predlagatelj ni predložil niti enega dokaza, ki bi kazal, da so se okoliščine na njegovi strani (zaradi katerih so bili stiki določeni na prej naveden način) spremenile do te mere, da bi narekovale spremembo že določenih stikov z začasno odredbo. Trditve predlagatelja, da je odločitev napačna, ker je od izdaje predmetne sodbe minilo več kot tri leta in zato ni moč trditi, da naj do sprememb v tem času ne bi prišlo, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Predlagatelj namreč ni navedel in izkazal, da je do takšnih sprememb prišlo. Zato tudi očitki, da je mnenje CSD preuranjeno, niso utemeljeni.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za odločitev o glavni stvari.

Datum zadnje spremembe:

08.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 620/2020
• VSL Sklep IV Cp 2132/2019
• VSL Sklep IV Cp 1405/2022