<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 79/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.79.2020
Evidenčna številka:VSL00036057
Datum odločbe:01.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Renata Horvat (poroč.), Nada Mitrović
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - zastaranje terjatve zavarovalnice - plačilo zavarovalne premije - triletni zastaralni rok - splošni pogoji - neprerekana dejstva - stroški postopka

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12.2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ.

Ker je bila dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. a) točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka delno spremeni tako, da se ta sedaj glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 970,02 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila".

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 208,26 EUR pritožbenih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila, svoje pritožbene stroške pa tožena stranka nosi sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 118692/2017-2 z dne 11.12. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 4.419,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2016 do plačila (II./a točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 935,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 2. 12. 2016 dalje do plačila (II./b točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v 8 dneh tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 939,42 EUR z obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper obsodilni del sodbe pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke.

3. Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (sklep o stroških) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo 970,02 EUR pravdnih stroškov.

4. Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila. Prav tako tožena stranka ni odgovorila na pritožbo tožeče stranke.

5. Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v sporu majhne vrednosti. Zato se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

K pritožbi tožene stranke

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili tri zavarovalne pogodbe, dve za premoženjsko zavarovanje ter eno za zavarovanje toženkine odgovornosti. Na podlagi določenih letnih premij je tožeča stranka toženi stranki pošiljala račune za mesečne obroke premij. Tožena stranka je premije nekaj časa plačevala, nato pa je s plačili prenehala. Zato je tožeča stranka z dnem 1. 12. 2016 enostransko odstopila od zavarovalnih pogodb. Od tožene stranke zahteva plačilo neplačanih zneskov premij z obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka vtoževanim terjatvam ugovarjala, da naj bi že zastarale, ker naj bi zanje veljal enoletni zastaralni rok. Trdila pa tudi je, da vtoževanih računov ni prejela.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za terjatve tožeče stranke velja triletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 357. člena OZ, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah ter tako delno ugodilo ugovoru zastaranja, in sicer za tiste terjatve tožeče stranke, ki so zapadle v plačilo pred 11.12. 2014. Zmotno je stališče tožene stranke, da "mesečne terjatve" iz naslova plačila zavarovalnih premij podležejo pravilom o zastaranju periodičnih terjatev ter da bi se zato moral uporabiti enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ. Ta namreč določa enoletni zastaralni rok za taksativno naštete vrste terjatev, med katerimi terjatev na podlagi zavarovalnih pogodb ni. Zanje velja specialna ureditev iz že omenjenega 357. člena OZ. Poleg tega tudi za občasne terjatve OZ v tretjem odstavku 347. člena določa triletni zastaralni rok.

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je upoštevalo triletni zastaralni rok, ob povedanem ni utemeljen.

10. Glede trditev tožene stranke, da nobenega od vtoževanih računov s strani tožeče stranke ni prejela ter da bi morala tožeča stranka dokazati, da so bili vtoževani računi toženi stranki vročeni, kdaj so ji bili vročeni in točno kdaj se je lahko z njimi seznanila, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da niso pravno odločilne. Tožeča stranka je namreč trdila, da splošni pogoji vseh treh pogodb določajo, da je treba premije, ki se plačujejo mesečno, plačati tako, da se prva plača ob sklenitvi pogodbe, ostale pa vnaprej za vsak mesec, kot je določeno v pogodbah. Slednjega tožena stranka ni prerekala. Sodišče prve stopnje je tako ustrezno postopalo v skladu s 214. členom ZPP ter štelo navedeno kot priznano dejstvo. Ker je bila torej dinamika plačevanja obrokov premij ter višina le-teh toženi stranki popolnoma znana in določena v splošnih pogojih pogodb, kar tožena stranka ni zanikala, ne more uspeti s trditvami, da ni vedela za svojo plačilno obveznost, ker računov oziroma položnic ni prejela ter da zato ni mogla biti v plačilni zamudi in ni dolžna plačati zakonske zamudne obresti do prejema sklepa o izvršbi. Tožena stranka je navsezadnje prvih nekaj obrokov premij poravnala.

11. Tožena stranka je v pritožbi navedla tudi, da ji pred sodiščem prve stopnje ni bila omogočena kontradiktorna obravnava, s čimer naj bi sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka, kar je utemeljevala z zgoraj navedenimi trditvami, da nobenega od vtoževanih računov ni prejela, da tožeča stranka vročitve ni dokazala in da zato s plačilno obveznostjo ni bila seznanjena. Ni pa pojasnila, kako naj bi ji bila v povezavi s temi trditvami kršena pravica do kontradiktornega postopka. Zakaj omenjene trditve niso pravno odločilne, pa je bilo že obrazloženo (točka 10. te obrazložitve).

12. Pritožba tožene stranke se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. a) točki izreka potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

K pritožbi tožeče stranke

14. Tožeča stranka se pritožuje zoper stroškovno odločitev. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je pri izračunu pravdnih stroškov tožene stranke spregledalo, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil odvetnik, temveč je ugovor napisala tožena stranka sama. Sodišče prve stopnje ji je tako neutemeljeno priznalo 300 odvetniških točk za sestavo ugovora.

15. Od priznanih stroškov tožene stranke 422,20 EUR je tako potrebno odšteti 180,00 EUR (300 X 0,6 EUR), tako da ti znašajo 242,20 EUR (422,20 EUR – 180,00 EUR). Glede na 17% uspeh tožene stranke v pravdi ji tako pripada 41,17 EUR. Po pobotanju z nasprotnimi stroški tožeče stranke v vrednosti 1011,19 EUR je tako tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 970,02 EUR (in ne 939,42 EUR) pravdnih stroškov.

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka delno spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 970,02 EUR pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP). S tem je pritožbeno sodišče odločilo tudi o pritožbi tožene stranke zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

17. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 208,26 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožeče stranke za sestavo pritožbe v višini 150,00 EUR (250 odvetniških točk), materialne stroške v višini 3,00 EUR, 22% DDV v višini 33,66 EUR ter sodno takso za pritožbo v višini 21,60 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določbami Taksne in Odvetniške tarife.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 347, 347/3, 355, 357, 357/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyODQ3