VSL Sodba I Cp 1593/2020

Jedro

V začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da plača tožnici 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2015 do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 489,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zavrže tožbo, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je bil v času vložitve tožbe v postopku osebnega stečaja, ki se je začel 15. 12. 2014. 18. 7. 2017 je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, 16. 8. 2017 pa je bil izdan sklep o končanju postopka osebnega stečaja. S tem so nastopili pravni učinki odpusta obveznosti tožencu za vse obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja 15. 12. 2014, kar velja tudi v razmerju do tožnice, katere terjatev izvira iz škodnega dogodka z dne 6. 7. 2013. Pravni učinek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v postopku osebnega stečaja je v tem, da postane upnikova denarna terjatev neiztožljiva. V tem postopku sploh niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vodenje postopka, ker je bil toženec v postopku osebnega stečaja. Sodišče bi moralo zato že po uradni dolžnosti zavreči tožbo kot nedovoljeno. Na to procesno predpostavko mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Izpodbijana sodba je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz sklepa Okrožnega sodišča v ... St 0000/2014 z dne 15. 12. 2014 (priloga B7) izhaja, da je bil nad tožencem začet postopek osebnega stečaja 15. 12. 2014. S tem dnem toženec ni imel več procesne sposobnosti in ga je od tedaj dalje zastopal stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Tožba je bila 10. 3. 2017 vročena tožencu, ki je 13. 3. 2017 pooblastil odvetnika mag. A. A. za zastopanje, odvetnik pa je v toženčevem imenu tega dne vložil odgovor na tožbo. Teh procesnih dejanj toženec tedaj ni mogel veljavno opraviti, ker ni imel procesne sposobnosti, omenjeni odvetnik pa ga v tistem času zato ni mogel veljavno zastopati.

6. V tisti začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.

7. S sklepom Okrožnega sodišča v ... St 0000/2014 z dne 16. 8. 2017 (priloga B5) je bil postopek osebnega stečaja nad tožencem končan. Z zaključkom tega postopka je toženec spet pridobil procesno sposobnost in je od tedaj dalje lahko veljavno opravljal procesna dejanja (upravičenost stečajnega upravitelja za zastopanje toženca je prenehala s koncem postopka osebnega stečaja). Zakaj toženec ni obvestil prvega sodišča o postopku osebnega stečaja in s tem v zvezi vprašanje morebitne zlorabe pravic v postopku ter odobrene brezplačne pravne pomoči tožencu, za razsojo v pritožbenem postopku niti ni pomembno, glede na nadaljnji potek postopka pred prvim sodiščem.

8. 26. 4. 2019 je bil opravljen prvi narok, na katerega je bil pravilno povabljen tudi toženec. Na naroku je tožnica podala tožbo, toženec pa odgovor na tožbo, katerega je 13. 3. 2017 vložil odvetnik mag. A. A. Omenjena pomanjkljivost oziroma kršitev v postopku glede vročanja pisanj in podaje odgovora na tožbo je bila odpravljiva tudi v tej fazi postopka. S tem, ko je toženec ponovil navedbe v tem odgovoru na tožbo, je konkludentno izrazil voljo, da se že vloženi odgovor na tožbo šteje kot njegova vloga v postopku (s tem ga je odobril) in da mu tožbe ni potrebno znova vročati s pozivom, da odgovori nanjo (na naroku se je spustil v obravnavanje o glavni stvari), poleg tega pa je konkludentno izrazil tudi voljo, da ga v postopku „še naprej“ zastopa odvetnik mag. A. A. (na naroku je bil zanj navzoč njegov odvetniški pripravnik), vendar pa z veljavnostjo pooblastila (datiranega 13. 3. 2017 – priloga B1) oziroma z njegovim učinkovanjem v tem postopku od dneva naroka 26. 4. 2019 dalje. Toženec je torej konkludentno soglašal, da se predhodno opravljena procesna dejanja na strani tožene stranke štejejo kot odobrena oziroma veljavna (prim. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, 2005 str. 408). S tem je bila omenjena bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, storjena v začetni fazi postopka, odpravljena oziroma je bila ta nepravilnost sanirana. Nadaljnji postopek je bil zato izveden brez procesnih kršitev.

9. Toženec je v pritožbi podal trditev, da je bil v postopku osebnega stečaja nad njim izdan sklep o odpustu obveznosti (sklep Okrožnega sodišča v ... St 0000/2014 z dne 18. 7. 2017 – priloga B6) in da ta odpust učinkuje tudi za vtoževano terjatev tožeče stranke, ker naj bi ta nastala v obdobju pred začetkom postopka osebnega stečaja. Gre za prepozno in zato nedovoljeno pritožbeno novoto, saj bi toženec moral podati te navedbe in predložiti dokaze pravočasno že v postopku pred prvim sodiščem, a tega ni storil, ob tem pa tudi ni zatrjeval, da novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti najkasneje do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato so te navedbe neupoštevne tudi z materialnopravnega vidika.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

11. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 802/2010
• VSL Sklep II Cp 336/2019
• VSRS Sklep II DoR 72/2021