VSL Sklep II Cp 1519/2020

Jedro

Pritožbeno sodišče je določilo maksimalno število obrokov, ki jih dopušča ZST-1, ker meni, da sicer ni pogojev za taksno oprostitev ali odlog plačila sodne takse, okoliščine konkretnega primera pa kažejo, da bi s takojšnjim plačilom sodne takse lahko prišlo do takšnega zmanjšanja sredstev družine, zaradi katerega bi lahko bila (nujna) posebna ureditev življenjskih pogojev v stanovanju, zaradi zdravstvenih težav prvo tožnika, bistveno otežena oziroma bi bila lahko v času takšnega cenovno zahtevnega opremljanja stanovanja, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se družina preživlja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklepi, ki se nanašajo na posamezno tožečo stranko, spremenijo tako, da se glasijo:

„ Prvo tožeča stranka je dolžna plačati sodno takso v višini 6.525,00 EUR v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih v višini 271,87 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v petnajstih (15) dneh po prejemu tega sklepa, vsak naslednji pa 15. dne v naslednjem mesecu, s tem, da bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterjalo.“

„Drugo tožeča stranka je dolžna plačati sodno takso v višini 1.227,00 EUR v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih v višini 51,12 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v petnajstih (15) dneh po prejemu tega sklepa, vsak naslednji pa 15. dne v naslednjem mesecu, s tem, da bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterjalo.“

„Tretje tožeča stranka je dolžna plačati sodno takso v višini 1.227,00 EUR v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih v višini 51,12 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v petnajstih (15) dneh po prejemu tega sklepa, vsak naslednji pa 15. dne v naslednjem mesecu, s tem, da bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterjalo.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdijo sklepi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi zavrnilo predloge tožečih strank za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Tožeče stranke v pritožbi zoper te sklepe predlagajo pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklepe spremeni tako, da tožeče stranke oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da jim omogoči plačilo sodne takse v štiriindvajsetih mesečnih obrokih. V nadaljevanju v pritožbi navajajo, da imajo stalno bivališče na naslovu, kot to izhaja iz tožbe, vendar se morajo iz stanovanja, ki ga imajo v najemu, izseliti do 1. 10. 2020. Stanovanje se nahaja v večstanovanjskem bloku, ki ima dvigalo, vendar je do dvigala treba prehoditi deset stopnic in prenašati prvo tožnika skupaj z vozičkom, kar predstavlja nenadomestljivo oviro. Stanovanje nima primerne kopalnice, ki bi omogočal dostop z vozičkom, oboki vrat v stanovanju so preozki za premikanje vozička, kar je glavni razlog, zaradi katerega sta se starša prvo tožnika odločila, da se bosta iz stanovanja izselila. Prvo tožnik ima zelo pogoste fizioterapije v ZD A., ker v B. teh storitev nimajo, kjer ima družina sicer stalno prebivališče. Vožnja v avtomobilu je za prvo tožnika stresna, saj doživlja epileptične napade in spazme. Razlog, da ima prvo tožnica v lasti nepremičnino, v kateri ne biva, je v tem, da je družina kupila stanovanje, v katerega pa se zaradi objektivnih okoliščin iz svojega sedaj najemnega stanovanja ne more preseliti. Za nepremičnino drugo in tretje tožnika odplačujeta kredit v mesečni višini 722,00 EUR. V konkretni situaciji ne gre za primer, ko tožniki razpolagajo z nepremičnino, ki je ne potrebujejo za bivanje. Stanovanje v A., ki ga je družina kupila, bo ob vselitvi neopremljeno, nastali bodo dodatni stroški tudi iz razloga, ker bo oprema prilagojena potrebam prvo tožnika. Denar na računih je namenjen za prenovo. Prihranki dejansko predstavljajo odškodnino, ki jo je prejel prvo tožnik od C. Če bodo tožeče stranke morale plačati sodno takso, bodo ostali brez tistih sredstev, ki so nujno potrebna za opremo in prilagoditev stanovanja za prvo tožnika.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo; da drugo tožnica prejema povprečno mesečno plačo v višini 2.118,43 EUR, tretje tožnik pa 588,64 EUR, kar pomeni, da družina mesečno razpolaga z dohodkom v višini 2.707,07 EUR oziroma z 902,36 EUR dohodka na družinskega člana, da je drugo tožnica lastnica stanovanja v vrednosti 91.214,00 EUR, kjer tožniki nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča, da je stanje na računu drugo toženke odprtem pri Banki d.d. 12.700,51 EUR, stanje na transakcijskem računu pa 3.617,73 EUR, na transakcijskem računu tretje tožnika pa je stanje 5.566,07 EUR. Teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija.

5. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega 2-kratnika minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP). Minimalni dohodek trenutno znaša 402,18 EUR, 2-kratnik je 804,36 EUR, družina pa razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom na člana v višini 902,36 EUR, s tem, da drugo tožnica in tretje tožnik razpolagata tudi z nepremičnino in imata denarna sredstva na bančnih oziroma transakcijskih računih. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da tožeče stranke razpolagajo s premoženjem v vrednosti, ki presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR, kar je po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči.

6. Tožniki so v pritožbi pojasnili, da je bilo stanovanje kupljeno s pomočjo kredita. Iz kreditne pogodbe izhaja, da je na dan sklenitve pogodbe mesečna obveznost odplačila kredita 502,69 EUR, iz pritožbenih navedb pa, da je sedaj mesečna obveznost 722,00 EUR. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se kreditne obveznosti po sodni praksi ne upoštevajo.¹

7. Tožeče stranke zatrjujejo, da se v kupljeno stanovanje še ne morejo vseliti, ker ga še zaseda prodajalka, kar izhaja tudi iz 7. člena prodajne pogodbe, kjer je določeno, da se bo prodajalka izselila iz stanovanja konec avgusta 2020. Tožeče stranke še navajajo, da bo treba opremiti stanovanje in ga prilagoditi posebnim potrebam prvo tožnika. Prav te okoliščine pa so odločilen razlog, ob upoštevanju tudi drugih že navedenih dejstev, zaradi katerega je pritožbeno sodišče sklepe sodišča prve stopnje spremenilo in tožečim strankam omogočilo obročno odplačilo sodne takse, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je določilo maksimalno število obrokov, ki jih dopušča Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ker meni, da sicer ni pogojev za taksno oprostitev ali odlog plačila sodne takse, okoliščine konkretnega primera pa kažejo, da bi s takojšnjim plačilom sodne takse lahko prišlo do takšnega zmanjšanja sredstev družine, zaradi katerega bi lahko bila (nujna) posebna ureditev življenjskih pogojev v stanovanju, zaradi zdravstvenih težav prvo tožnika, bistveno otežena oziroma bi bila lahko v času takšnega cenovno zahtevnega opremljanja stanovanja, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se družina preživlja.

8. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklepe spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem nespremenjenem in izpodbijanem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Glej npr. VSL sklep II Ip 208/2020.

Datum zadnje spremembe:

07.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1065/2014
• VSL Sklep II Cp 1145/2020
• VSL sklep I Cp 3039/2014