VSL Sklep I Cp 1859/2020

Jedro

Izvedenec je dolžan v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 7. 2020 odločilo, da se sodnemu izvedencu gradbene stroke dr. A. A. prizna nagrada za pisno izvedensko mnenje z dne 19. 6. 2020 v znesku 775,00 EUR, ki se kot avtorski honorar nakaže na njegov transakcijski račun.

2. Zoper sklep se v delu o priznani nagradi za študij spisa, izdelavo pisnega izvedenskega mnenja in stroškov za izdelavo cenitvenega poročila pritožuje sodni izvedenec. Stališče sodišča o tem, zakaj mu ni priznalo priglašene nagrade za študij spisa, naj bi bilo zmotno, saj je število strani za določitev obsega različno od številčne vsote označenega števila spisovnih listov in števila prilog A, B in C. S tem, ko ni upoštevalo, da je v prilogi B71 digitalni zapis projektne dokumentacije na zgoščenkah, je naredilo bistveno napako. Iz njegovega mnenja je razvidno, da je bila zanj pomembna zlasti dokumentacija v prilogi B71 (pritožba pojasnjuje, kaj je navedeno v točki 1. 7 izvida in mnenja). Sam res ni preštel posamično vseh strani in povsem natančno določil obsega spisa, vendar je že po grobem pregledu spisa in seštevku jasno razvidno, da skupno število znatno presega 500 strani. Sodišče naj bi v 3. točki obrazložitve napačno navedlo, da je bilo delo izvedenca običajno. O tem, da je bilo njegovo delo izjemno zahtevno, ni nobenega dvoma, saj je to razvidno tudi iz sklepa sodišča z dne 3. 12. 2019. Naloga, ki mu je bila zadana, je bila obsežna in raznolika ter je zahtevala znanje sodnega izvedenca in sodnega cenilca. Sodišče je imenovalo izvedenca zato, ker samo ne razpolaga s tovrstnimi strokovnimi znanji. Pritožnik izpostavlja problem sistemskega nezaupanja sodišč v izvedence, cenilce in tolmače, ki naj bi bili zaupanja vredni pri izdelavi bistveno pomembnejšega izvida, ne pa tudi pri sestavi stroškovnika. Sodišče v 4. točki obrazložitve napačno navaja, da je bilo pojasnjeno,¹ kaj predstavljajo materialni stroški v znesku 460,00 EUR. V stroškovniku je navedeno, da so to stroški za izdelavo cenitvenega poročila (priloga A, 22 strani), ki ga je bilo potrebno nujno pridobiti za izdelavo izvida in mnenja.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu za študij spisa na podlagi ugotovitve, da ima predmetni spis med 200 in 500 stranmi, priznalo 153,00 EUR (glej 3. točko 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih² - v nadaljevanju Pravilnik), in ne priglašenih 255,00 EUR. Pritožnik izpodbija zaključek omenjenega sodišča o obsežnosti spisa zgolj s posplošenim in hkrati novim pojasnjevanjem, da je število relevantnih strani različno od številčne vsote označenega števila spisovnih listov in prilog, češ da so nekateri listi obojestranski, kar naj bi veljalo tudi za priloge A, B in C. Povsem novo in že zato neupoštevno (glej prvi odstavek 337. člena ZPP³) je tudi njegovo sklicevanje na vsebino digitalnega zapisa projektne dokumentacije na zgoščenkah (priloga B71), ki naj bi bila (kot navaja v pritožbi) zanj pomembna pri izdelavi mnenja, sodišče pa tega (kar mu to očita) ni upoštevalo. Izvedenec, ki nič od tega v stroškovniku ni omenjal,⁴ ob vsem tem niti ne navede, kakšen naj bi bil po njegovem mnenju pravi obseg (število relevantnih strani), ampak zgolj nekonkretizirano poudarja, da ta znatno presega 500 strani.

6. Podobni zaključki veljajo za pritožbeno izpodbijanje ocene (in v skladu s tem presoje upravičenosti iz tega naslova priglašene nagrade) sodišča prve stopnje, da izvedenčevega mnenja ni moč šteti za izjemno zahtevnega (kot ga je v stroškovniku opredelil sam), ampak »zgolj« za zahtevnega (2. točka 40. člena Pravilnika). V tem oziru je omenjeno sodišče ne le pojasnilo, zakaj ocenjuje, da je izdelano mnenje običajno, ampak tudi pravilno izpostavilo, da je dolžan izvedenec v zahtevi za nagrado⁵ opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno). Izvedenec poskuša to pojasniti šele sedaj v pritožbi,⁶ pri čemer tudi za to navajanje velja, da je posplošeno (češ da naj bi bila izjemna zahtevnost razvidna že iz sklepa sodišča z dne 3. 12. 2019, s katerim je bil postavljen,⁷ nadalje da naj bi bila naloga obsežna⁸ in raznolika⁹ ter da ga je sodišče imenovalo, ker samo ne razpolaga s tovrstnimi strokovnimi znanji¹⁰) in že zato neprepričljivo. V omenjeni okvir sodi tudi pritožbeno opozarjanje na (domnevni) problem sistemskega nezaupanja sodišč v izvedence (cenilce in tolmače).¹¹

7. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da izvedencu ni priznalo 460,00 EUR, ki jih v stroškovniku (v okviru materialnih stroškov) priglasil za cenitveno poročilo po ceniku SICGRAS, pri čemer pa ni pojasnil ne, kaj naj bi ti stroški predstavljali, niti na kakšni podlagi jih je obračunal. Izvedenec v pritožbi vztraja, da je to pojasnil, kar pa (kot izhaja iz njegovega stroškovnika) ne drži. Na drugi strani je njegovo pritožbeno pojasnjevanje, zakaj je bilo cenitveno poročilo potrebno pridobiti, ter da gre pri cenitvenem poročilu za delo cenilca in ne izvedenca, ne le novo (prvi odstavek 337. člena ZPP), ampak tudi sicer posplošeno in nebistveno za presojo pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pravilno, da izvedenec ni pojasnil.
² Uradni list RS, št. 84/2018, s kasnejšimi spremembami.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Glej stroškovnik z dne 24. 6. 2020 na l. št. 301 in 302.
⁵ Glej VDSS Pdp 168/2015 z dne 29. 7. 2015.
⁶ Pri čemer ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno (kot meni sam) pred izdajo sklepa o nagradi zaprošati (prositi) za dodatna pojasnila.
⁷ Zakaj naj bi bilo temu tako, ni (po)jasn(jen)o.
⁸ Število postavljenih vprašanj (glej sklep z dne 3. 12. 2019) tega prav gotovo ne izkazuje.
⁹ Ki jo utemeljuje z izpostavljanjem okoliščin, ki jih je bil dolžan ugotavljati, kar pa je v zadevah, kot je predmetna (pravda zaradi ugotavljanja skupnega premoženja), povsem običajno.
¹⁰ Kar je osnovni razlog, zaradi katerega sodišča postavljajo izvedence in ki ne pomeni, da je moč samo zato katerokoli v postopku izdelano mnenje oceniti kot zelo ali izjemno zahtevno. Prav tako ne pomeni, da sodišče, iz razloga ker ne razpolaga z ustreznimi strokovnimi znanji, ne sme presojati utemeljenosti s strani izvedenca (za izdelano mnenje) priglašene nagrade (prav nasprotno, saj je to dolžno storiti) in da izvedenec zahtevane nagrade ni dolžan konkretno utemeljiti (izkazati).
¹¹ Kar naj bi se nanašalo na vrednotenje njihovih stroškovnikov.

Datum zadnje spremembe:

07.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1502/2017
• VSL Sklep I Cpg 324/2023
• VSL Sklep I Cp 1750/2020