VSL Sklep Cst 224/2020

Jedro

Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice A. A. za izdajo začasne odredbe z dne 7. 4. 2020 (p. d. 23).

2. Zoper sklep se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnica v pritožbi trdi, enako kot je to zatrjevala že prej v predlogu za zavarovanje, da je dolžnica svoje nepremičnine obremenila z več hipotekami in zemljiškimi dolgovi, in sicer dne 22. 2. 2013 (v korist banke B. za dolg v višini 200.000,00 EUR), dne 10. 5. 2013 (v korist vsakokratnega imetnika izdanih zemljiških pisem za dolg v višini 250.000,00 EUR, 50.000,00 EUR in 50.000,00 EUR) in dne 23. 6. 2017 (v korist C. C. za dolg v višini 100.000,00 EUR). Upnica trdi, da so bile te obremenitve izvedene z namenom preprečiti izterjavo upničine terjatve do dolžnice po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 343/2013 z dne 28. 3. 2017 v višini 70.000,00 EUR, saj vsa obremenjevanja nepremičnin v preteklosti časovno sovpadajo z dejanji upnice zaradi uveljavljanja/poplačila njene terjatve do dolžnice, s tem pa naj bi bil izkazan dolžničin namen, da s svojim ravnanjem onemogoči ali znatno oteži poplačilo upničine terjatve.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da upnica ni izkazala subjektivne nevarnosti, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe. Upnica je zahtevala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče dolžnici naloži, da v postavljenem roku sporoči, kdo so imetniki zemljiških pisem, izdanih v postopku ustanovitve zemljiških dolgov, sicer se šteje, da je imetnica ona, in se odredi rubež in hramba teh zemljiških pisem, njej pa se prepove: 1) odtujitev in obremenitev zemljiškega dolga, ki naj se zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičninah z ID znakom ... 3072, z ID znakom ... 656/1 in z ID znakom ... 657/1; 2) organizacijam za plačilni promet naj se odredi, da ne smejo izvršiti dolžničinih nalogov za plačilo v breme tega računa razen s soglasjem sodišča; 3) dolžnici naj se brez soglasja sodišča prepove odprtje novega računa pri katerikoli banki ali drugi organizacij za katerikoli namen; 4) dolžnici pa naj se prepove tudi odtujitev in obremenitev že navedenih nepremičnin.

6. Sodišče, ki vodi predhodni stečajni postopek, lahko po uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, izda začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika (prvi odstavek 240. člena ZFPPIPP). Za izdajo take začasne odredbe v predhodnem stečajnem postopku se uporabljata 270. in 271. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, če ni v 240. členu ZFPPIPP drugače določeno (drugi odstavek 240. člena ZFPPIPP). V skladu z določbo 270. člena ZIZ mora predlagatelj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve (poleg verjetnosti obstoja terjatve) izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Nevarnost mora biti konkretizirana, saj mora biti verjetno izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska (subjektivna nevarnost).

7. Kot izhaja že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, gradi upnica obstoj subjektivne nevarnosti na dejanjih dolžnice, ki segajo časovno več let nazaj. Upnica skuša v okviru utemeljevanja nevarnosti za dosego začasne odredbe uveljaviti določena dejanja dolžnice, ki so časovno oddaljena in tudi po presoji pritožbenega sodišča na morebitno nevarnost sedaj bodočega obremenjevanja in odtujevanja nimajo relevantnega vpliva. Kot izhaja že iz odločitve sodišča prve stopnje, bi morala upnica izkazovati trenutna ravnanja dolžnice, ki bi v tem trenutku kazala na njeno namero, da bo nepremičnine obremenjevala oziroma odtujevala. Kaj takega pa upnica niti ne trdi niti ne izkazuje. Prav tako upnica v zvezi z nevarnostjo prenosa zemljiških pisem na drugo osebo ne navede nobenega konkretnega, trenutnega ravnanja dolžnice, ki bi izkazovalo njeno namero, da bo zemljiška pisma prenesla na druge osebe. Hkrati pa predstavljajo pritožbene navedbe, da je imetnica zemljiških pisem dolžnica in da obstoji nevarnost, da bo zemljiška pisma prenesla na druge osebe in jih s tem odtujila, pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more več upoštevati (337. člen ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

8. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe upnice, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2904/2017
• VSL sklep I Cpg 16/2017
• VSL Sklep Cst 243/2020