VSL Sklep Cst 242/2020

Jedro

Upravitelj mora izdelati končno poročilo zaradi opravljene končne razdelitve in ne zaradi teka roka, ki je v tem primeru določen kot instrukcijski rok.

Ker dolžnik glede na podatke, ki so bili upraviteljici znani, drugega premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti (in torej razdeliti), ni imel in so bila izvedena vsa dejanja potrebna v stečaju, je upraviteljica pravilno izdelala končno poročilo.

Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS iz razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo.

Pritožnik ni navedel nobenega razloga/zdravstvene težave v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ (težave, ki so neposredno povezane z epidemijo virusne okužbe). Pritožbeno sodišče dolžnikovih pritožbenih trditev o bolniški odsotnosti zato ne more obravnavati v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. odločilo, da se postopek osebnega stečaja konča (1. točka), upraviteljica B. B. se razreši (2. točka), o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, se odloči tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 8. 5. 2020, ki je sestavni del tega izreka in je bil objavljen 11. 5. 2020 (3. točka), stečajni dolžnik pa mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka (4. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in postopek osebnega stečaja nadaljuje, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo dolžnika je odgovorila upraviteljica. Pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upraviteljica opravila vsa dejanja v postopku in predložila svoje končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP, zaradi česar je sodišče ugotovilo, da je bilo v postopku unovčeno vse premoženje dolžnika, ki spada v stečajno maso, in opravljena razdelitev upnikom, dolžnik pa tudi ne prejema rednih prejemkov. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 376. člena ZFPPIPP postopek osebnega stečaja končalo in upraviteljico razrešilo.

6. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je bil dolžnik prikrajšan za uveljavljanje pravice do odpusta obveznosti in da je sodišče prve stopnje s svojimi ravnanji poseglo v to njegovo pravico, ker ob izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo dejstva, da dolžnik še ni vložil predloga za začetek odpusta obveznosti.

7. Iz prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja do izdaje sklepa o končanju vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. Gre za pravico stečajnega dolžnika, na katero ga sodišče ni dolžno opozarjati ali ga pozivati, da vloži predlog za odpust obveznosti.¹ Dolžnost sodišča poučiti dolžnika o možnosti odpusta obveznosti obstaja le ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja s strani dolžnika na zapisnik pri sodišču (1. točka drugega odstavka 383.a člena ZFPPIPP), za kar pa ne gre v danem primeru. Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom se je v konkretnem primeru začel z izdajo sklepa o začetku postopka z dne 18. 4. 2018 (p. d. 12), na predlog upnika. Tako je imel stečajni dolžnik tudi s časovnega vidika dve leti časa, da bi predlagal odpust obveznosti, pa tega ni storil.

8. Pritožnik nadalje zatrjuje, da ker roki zaradi razglašene epidemije niso tekli, je pričakoval, da upraviteljica v času razglašene epidemije ne bo izdelala končnega poročila in sodišču predlagala izdaje izpodbijanega sklepa. Poleg tega ga o tem tudi ni obvestila.

9. Upravitelj mora v enem mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo (prvi odstavek 375. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora torej izdelati končno poročilo zaradi opravljene končne razdelitve in ne zaradi teka roka, ki je v tem primeru določen kot instrukcijski rok. Tek roka v tem primeru na odločitev upraviteljice, da izdela končno poročilo, nima odločilnega vpliva. Končna razdelitev posebne razdelitvene mase je bila opravljena dne 4. 2. 2020 (p. d. 122), ko se je razdelila kupnina prejeta iz naslova prodaje dolžnikovih nepremičnin. To pa je tudi edino premoženje dolžnika, ki je bilo predmet razdelitve. Ker dolžnik glede na podatke, ki so bili upraviteljici znani, drugega premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti (in torej razdeliti),² ni imel in so bila izvedena vsa dejanja potrebna v stečaju, je upraviteljica pravilno izdelala končno poročilo v skladu z določbo 375. člena ZFPPIPP.

10. V Republiki Sloveniji je bila dne 12. 3. 2020 na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z odredbo ministra za zdravje razglašena epidemija COVID-19. V Republiki Sloveniji tedaj ni bil sprejet noben predpis, ki bi določal, da v zadevah stečaja in prisilne poravnave roki ne tečejo. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bil sprejet 20. 3. 2020 (objavljen 28. 3. 2020 in začel veljati 29. 3. 2020, v nadaljevanju ZZUSUDJZ), je v 4. členu pooblastil predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da določene zadeve, ki so sicer v 83.a členu Zakona o sodiščih - ZS nujne zadeve, v času epidemije določi kot nenujne. Zadeve stečaja in prisilne poravnave so veljale kot nujne zadeve, v katerih roki tečejo, vse do 30. 3. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odločil z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS iz razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 30. 3. 2020, da zadeve stečaja in prisilne poravnave (začasno) niso (več) nujne in da v teh zadevah roki ne tečejo.

11. Upoštevaje določbo prvega odstavka 375. člena ZFPPIPP se je v konkretnem primeru enomesečni instrukcijski rok za predložitev končnega poročila upraviteljici iztekel že 4. 3. 2020, kar je še pred razglasitvijo epidemije. Dolžnik tudi zato ni mogel računati, da zaradi epidemije upraviteljica sodišču ne bi predložila končnega poročila. Upraviteljica pa tudi ni dolžna dolžnika obveščati, da je vložila končno poročilo in predlagala izdajo izpodbijanega sklepa, saj že zakon določa, da mora v primeru opravljene končne razdelitve upravitelj izdelati končno poročilo.

12. Dolžnik je v pritožbi navedel tudi, da je bil v času od 8. 5. 2020 zaradi zdravstvenih težav bolniško odsoten. Te njegove pritožbene navedbe so povsem pavšalne. Pri tem je sicer vprašanje, ali bi pritožbeno sodišče to navedbo pritožnika lahko upoštevalo kot morebitni pravočasni razlog za zamudo roka za vložitev predloga za odpust obveznosti v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ. Slednji je določil, da sodišče, ne glede na določbo tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, obravnava tudi prepozne vloge strank, če je razlog za zamudo neposredno povezan z epidemijo virusne okužbe, pri čemer mora stranka ob vložitvi prepozne vloge izkazati razlog za zamudo (3.a člen ZZUSUDJZ). Pritožnik ni navedel nobenega razloga/zdravstvene težave v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ (težave, ki so neposredno povezane z epidemijo virusne okužbe). Tudi v pritožbi predloženem zdravniškem potrdilu je kot razlog za bolniško zadržanost navedena le "bolezen". Poleg tega dolžnik hkrati s pritožbo ni vložil samega predloga za odpust obveznosti v smislu uporabe četrtega odstavka 117. člena ZPP. Pritožbeno sodišče dolžnikovih pritožbenih trditev o bolniški odsotnosti zato ne more obravnavati v smislu 3.a člena ZZUSUDJZ.

13. Na uspeh pritožbe pa tudi nima vpliva navedba dolžnika, da je od 1. 12. 2019 redno zaposlen, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje z navedbo, da dolžnik ne prejema rednih prejemkov, dejansko stanje nepravilno ugotovilo, kar naj bi vplivalo na zakonitost odločbe. Da je dolžnik upraviteljici pravočasno posredoval podatek, da je redno zaposlen, dolžnik v pritožbi ne trdi. Tudi upraviteljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da ji tega podatka dolžnik ni posredoval. Iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP izhaja, da mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena, kamor sodi tudi podatek o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih. Poleg tega pritožnik v svoji pritožbi ni navedel, kolikšen znesek od njegovih sedanjih prejemkov bi se glede na zakonske omejitve (1. točka prvega odstavka in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP) prelil v stečajno maso, saj je navedel le, da mu delodajalec sedaj izplačuje 950,00 EUR bruto na mesec, ne navede pa morebitnih drugih okoliščin, ki bi vplivale na višino zneska, ki bi prešel v stečajno maso.

14. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko očita, da obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kaj se navaja v razlogih sklepa, in v vsebini listin, iz katerih izhaja dejstvo, da je dolžnik redno zaposlena oseba, to sta pritožbi priloženi pogodbi o zaposlitvi dolžnika (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče s pogodbama o zaposlitvi ni bilo seznanjeno, z njima ni razpolagalo in na navedeni listini tudi ni oprlo svoje odločitve, zato do očitanega neskladja ni moglo priti.

15. Ker v tem postopku dolžnik ni podal predloga za odpust obveznosti, pa tudi ni ovire za končanje postopka stečaja kljub njegovi novi redni zaposlitvi. Zaposlitev dolžnika kot novo dejstvo zato na zakonitost in pravilnost odločitve nima vpliva, saj to samo po sebi ni razlog, zaradi katerega se postopek osebnega stečaja ne bi mogel končati.

16. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je pritožbeno sodišče vse pritožbene razloge zavrnilo kot neutemeljene, pri tem pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo stečajnega dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------

¹ Prim. sklep VSL Cst 103/2016.
² Navedeno izhaja iz Končnega poročila z dne 15. 4. 2020, p. d. 130.

Datum zadnje spremembe:

06.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 136/2015
• VSL Sklep Cst 439/2021
• VSL Sklep Cst 362/2022