VSL Sodba in sklep I Cpg 25/2020

Jedro

Ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bil kupec, ki je kupnino plačal v celoti, v stečajnem postopku nad prodajalcem v drugačnem pravnem položaju od kupca, ki jo je plačal v 95% (kar je dejansko v celoti, pa pravno gledano ne gre za izpolnitev v celoti). Položaj, pri katerem sta obe stranki delno izpolnili svojo obveznost, vendar jo je ena pogodbena stranka izpolnila v večjem delu kot druga pogodbena stranka, je po vseh bistvenih značilnostih enak položaju, pri katerem je ena pogodbena stranka svojo obveznost izpolnila v celoti, druga pa v pretežnem delu. Zato je treba tudi za ta položaj uporabiti pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se:

- primarni tožbeni zahtevek :

"Ugotovi se, da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na nepremičninah:

- z ID znakom: del stavbe 0000-225, do celote;

- z ID znakom: del stavbe 0000-226, do celote;

in je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah z ID znakom: del stavbe 0000-225, do celote in z ID znakom: del stavbe 0000-226, do celote, v korist tožeče stranke: A. S., Kranj, sicer bo to zahtevo nadomestila ta sodba."

zavrne,

- tožba v eventualnem delu tožbenega zahtevka, ki se glasi:

"Ugotovi se, da je tožeča stranka A. S., Kranj, lastnik nepremičnin:

- z ID znakom: del stavbe 0000-225

- z ID znakom: del stavbe 0000-226, in sicer do celote (1/1)"

pa zavrže.

II. Tožena stranka E. d.d. - v stečaju, Ljubljana, je dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo tožeča stranka v zemljiški knjigi lahko vknjižila lastninsko pravico na nepremičninah:

- z ID znakom: del stavbe 0000-225

- z ID znakom: del stavbe 0000-226

in sicer do celote (1/1) na svoje ime: A. S., Kranj, sicer bo v nasprotnem primeru to zahtevo nadomestila ta sodba.

V preostalem nespremenjenem delu (2. točka izreka) se izpodbijana sodba potrdi.

III. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

1. ugotovi se, da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na nepremičninah:

- z ID znakom: del stavbe 0000-225, do celote;

- z ID znakom: del stavbe 0000-226, do celote;

in je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah z ID znakom: del stavbe 0000-225, do celote in z ID znakom: del stavbe 0000-226, do celote, v korist tožeče stranke: A. S., Kranj, sicer bo to zahtevo nadomestila ta sodba.

2. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 2.476,60 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo v celoti se je zaradi napačne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne vse zahtevke tožeče stranke in tožeči stranki naloži v plačilo vse stroške postopka, skupaj z obrestno posledico v primeru zamude.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži v povrnitev pritožbene stroške tožene stranke z obrestno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo skladno s 300. in 310. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP¹. V tej zadevi ni sporno, da sta bila 15. 9. 2016 med pravdnima strankama sklenjena aneksa št. 1/72-2016 (prvi aneks) in 3/72-2016 (drugi aneks) k Pogodbi o prodaji posameznega dela stavbe v poslovno – stanovanjskem kompleksu D. št. 72-2016 z dne 15. 9. 2016 (ki v naravi predstavlja stanovanje). S prvim aneksom je tožeča stranka kupila nepremičnino z ID znakom del stavbe 0000-225 (parkirno mesto 62, v nadaljevanju: PM62), z drugim pa nepremičnino z ID znakom 0000-226 (v nadaljevanju: PM63). Tožeča stranka je ob podpisu aneksov parkirni mesti prevzela v posest. Kupnina za PM62 je bila v skladu z aneksom in v celoti plačana še pred pričetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (ta se je pričel 29. 8. 2018), kupnina za PM63 je bila prav tako plačana, in sicer 1.134,60 EUR na račun tožene stranke, 9.325,48 EUR na račun Družbe za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB d.d.) in 885,92 EUR na račun tožene stranke, pri čemer je zadnji plačili tožeča stranka izvršila predčasno, plačilo kupnine za PM63 v korist DUTB d.d. kot hipotekarne upnice pa je bilo po ugotovitvi sodišča prve stopnje po navodilu in v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je to posledično zmanjšalo dolg tožene stranke do hipotekarnega upnika, tožeča stranka pa je prejela izbrisno dovoljenje za izbris hipotek na obeh parkirnih mestih.

6. Tožena stranka trdi, da pri nobeni od prijavljenih izločitvenih pravic ni izkazan obstoj izločitvene pravice po 2. točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Izločitvena pravica je pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Glede PM62 je kupnina sicer plačana v celoti, a tožena stranka ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, zato gre za enostransko neizpolnjeno pogodbo in ima tožeča stranka le nedenarno terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki pa je v stečaju ni prijavila, zato je ta prenehala. Glede izločitvene pravice na PM63 pa tožena stranka trdi, da navedeni pravnoposlovni temelj ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka. Gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, ki je tožeča stranka ni pravilno izpolnila, saj bi morala preostanek kupnine 10.211,40 EUR poravnati s plačilom v stečajno maso tožene stranke in ne hipotekarnemu upniku. Poleg tega je po mnenju tožene stranke dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice, ki je dajatveni zahtevek. Podrejeni tožbeni zahtevek pa ni dovoljen, ker tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje tožbenih zahtevkov, razen tistih, na katere je bila napotena.

7. Pritožnica se z dejanskim stanjem izpodbijane sodbe strinja, višje sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva. Pritožnica nadalje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je s sklepom v postopku St 0000/2018 dne 25. 1. 2019 (priloga A18 spisa) stečajno sodišče zavrnilo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka pravilno plačala kupnino za PM63 po določilih drugega aneksa, zato je ta veljaven.

8. Cilj tožeče stranke v tej pravdi je izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj ima posest in torej upravičenja uporabe na spornih nepremičninah že od 15. 9. 2016, tožena stranka pa se temu upira s sklicevanjem na pravne posledice začetka stečajnega postopka (PM62) in oporekanjem pravilnosti izpolnitve zavezovalnega dela pravnega posla s strani tožeče stranke (PM63).

9. Za presojo pravic kupca, ki jih ta uveljavlja v stečajnem postopku nad prodajalcem, je položaj kupca ob začetku stečajnega postopka odvisen od obsega izpolnitve medsebojnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je dejstveno podlago tega položaja sicer celovito razčistilo, a je, kot ugotavlja višje sodišče, pri tem spregledalo materialnopravno vprašanje vzajemno (ne)izpolnjene dvostranske pogodbe (24. člen ZFPPIPP)². Omenilo ga je namreč le pri ugotovitvi, da stečajni upravitelj odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe zaradi nesoglasja sodišča v tej zadevi ni mogel uresničiti, o čemer bo več povedano ob koncu obrazložitve.

10. Prodajalec se s sklenitvijo prodajne pogodbe zaveže, da bo stvar izročil kupcu tako, da bo ta na stvari pridobil lastninsko pravico (prim. prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Da bi prodajalec uresničil svojo izpolnitveno obveznost, mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v korist kupca in kupcu izročiti posest nepremičnine. Lastninska pravica namreč po prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ obsega tako upravičenje uporabe kot tudi razpolagalno upravičenje. Obe prodajalčevi obveznosti sta nedenarni, hkrati pa je taka obveznost nedeljiva, čeprav je sestavljena iz dveh izpolnitvenih ravnanj.³ Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. Zaradi stvarnopravnih učinkov izročitve posesti (kupec pridobi lastniško posest, prodajalec pa izgubi lastninskopravno varstvo)⁴ in zaradi nedeljivosti prodajalčeve izpolnitvene obveznosti ima izročitev posesti značilnost izpolnitve tožene stranke v pretežnem delu. S stališča tožeče stranke v tej zadevi pa gre nadalje razmišljati v smeri, da take kupce nepremičnin varujejo določila Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb -ZVKSES.⁵ Po kogentnih pravilih ZVKSES o sočasnosti izpolnitve⁶ ima kupec pravico zadržati plačilo 5% kupnine, dokler prodajalec ne zagotovi pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v korist kupca (četrti odstavek 15. člena ZVKSES). V položaju, ko je prodajalec – stečajni dolžnik kupcu že izročil posest nepremičnine in je kupec plačal 95 % kupnine, preostalih 5 % pa zadržuje do izročitve zemljiškoknjižnega dovolila, je jasno, da gre za položaj vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki je še nobena stranka ni izpolnila v celoti, temveč jo je vsaka izpolnila v pretežnem delu.⁷ Zato je treba položaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine.⁸ Drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP namreč določa, da je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.

11. Po stališču višjega sodišča ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bil kupec, ki je kupnino plačal v celoti, v stečajnem postopku nad prodajalcem v drugačnem pravnem položaju od kupca, ki jo je plačal v 95% (kar je dejansko v celoti, pa pravno gledano ne gre za izpolnitev v celoti). Položaj, pri katerem sta obe stranki delno izpolnili svojo obveznost, vendar jo je ena pogodbena stranka izpolnila v večjem delu kot druga pogodbena stranka, je po vseh bistvenih značilnostih enak položaju, pri katerem je ena pogodbena stranka svojo obveznost izpolnila v celoti, druga pa v pretežnem delu. Zato je treba tudi za ta položaj uporabiti pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah. S tem višje sodišče odgovarja na pritožbeni očitek pritožnice, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi arbitrarno sklicevalo na načelo pravičnosti, saj da je smisel 253. člena ZFPPIPP, po katerem se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve upnikov pretvorijo v denarne, prav to, da so vsi upniki istega razreda v enakem položaju. Tudi pritožbeni očitek, da bo v celoti izpolnjena nedenarna terjatev tožeče stranke šla na račun denarnih terjatev drugih upnikov je zato neutemeljen, saj na podlagi posebnega pravila prvega odstavka 265. člena v Pododdelku 5.3.3. ZFPPIPP začetek stečajnega postopka za terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ne povzroči nobenih pravnih posledic, in torej niso del stečaja.

12. Če je na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe sopogodbeniku insolventnega dolžnika nastala nedenarna terjatev, se torej ta terjatev z začetkom stečajnega postopka ne pretvori v denarno po 253. členu ZFPPIPP (prim. prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Višje sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklicevanjem na 161. člen ZFPPIPP v 10. točki izpodbijane sodbe materialnopravno zmotno zaključilo, da se je nedenarna terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila pretvorila v denarno terjatev (tudi sicer pa citirani člen govori o pretvorbi nedenarnih terjatev v denarne kot posledici začetka postopka prisilne poravnave, kar v tej zadevi ne pride v poštev).

13. V tem položaju lahko kupec – tožeča stranka tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Zato kupcu (upniku) te nedenarne dajatvene terjatve za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni treba prijaviti v stečajnem postopku in jo lahko uveljavi zunaj stečajnega postopka (tretji odstavek 265. člena ZFPPIPP). Upravitelj lahko (kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika) tudi po začetku stečajnega postopka izstavi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je njegov podpis notarsko overjen in s tem izpolni obveznost stečajnega dolžnika iz te pogodbe (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP).⁹

14. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da se v zvezi drugim aneksom (PM63) pritožnica sklicuje na to, da je stečajni upravitelj zahteval soglasje sodišča za uresničitev odstopne pravice, a je bilo to zavrnjeno s sklepom St 0000/2018 z dne 25. 1. 2019 in je tako aneks veljaven. Ugotovitev, da tožena stranka ni dobila soglasja k uresničitvi odstopne pravice, izhaja tudi iz izpodbijane sodbe. ZFPPIPP v šestem odstavku 267. člena določa, da v primeru, da sodišče zavrne zahtevo upravitelja za soglasje k uresničitvi odstopne pravice, izjava o uresničitvi odstopne pravice nima pravnega učinka in mora skladno z drugim odstavkom 265. člena ZFPPIPP stečajni dolžnik svojo obveznost do upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe izpolniti v skladu s to pogodbo in po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka torej ne vpliva na medsebojne izpolnitvene terjatve in obveznosti strank. Povedano drugače, ker sta aneksa veljavna (odstopne pravice za prvi aneks upravitelj niti ni uveljavljal), pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatev tožeče stranke ne veljajo in mora tožena stranka svojo obveznost izpolniti, po drugem aneksu tudi ne glede na to, da je bila kupnina po začetku stečajnega postopka plačana DUTB d.d. in ne toženi stranki. Nadaljnji argumenti, da je DUTB d.d. prejel od tožeče stranke nakazilo, ki se po samem zakonu šteje za preklicano, saj nakazanec nakazila ni prejel pred uvedbo stečaja nakazovalca, so tako nerelevantni. Stečajni upravitelj lahko torej tudi za PM63 zakonito opravi izpolnitveno ravnanje, ki je v izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila (prim. tudi tretji odstavek 265. člena ZFPPIPP).

Glede procesnega zahtevka:

15. Tožeča stranka je bila na to pravdo napotena po tem, ko je stečajni upravitelj prerekal izločitveno pravico, ki jo je prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Po 300. členu ZFPPIPP mora upnik, katerega terjatev je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in jo, če je terjatev prerekal upravitelj, vložiti proti stečajnemu dolžniku, sicer njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. V tej zadevi je procesna situacija zato takšna, da je bila namesto navadne vložena tako imenovana procesna tožba¹⁰ na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, čeprav bi glede na ugotovljeno tožeča stranka lahko tudi po začetku stečajnega postopka uveljavljala zgolj zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

16. Sodišče je dolžno presojati dejansko stanje zadeve z vseh možnih pravnih vidikov in zahtevku sme ugoditi, če je ta utemeljen s kateregakoli vidika (oziroma ga sme zavrniti šele, če se je prepričalo, da dejansko stanje ne ustreza nobenemu pravnemu predpisu). Glede na obrazložitev v nadaljevanju gre na tem mestu le dodati, da je pravni interes pri ugotovitveni tožbi, vloženi po posebnih predpisih, zaobsežen že v njeni napotitvi, medtem ko je za navadno ugotovitveno tožbo pravni interese podan le, ko je pravni položaj stranke ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, tožeča stranka pa nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj. Če lahko stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, za ugotovitveno tožbo torej nima pravnega interesa.

Glede odločitve o pritožbi:

17. Sodišče prve stopnje je po ugotovljenem dejanskem stanju ob odločanju izhajalo iz stališča, da bi bilo v nasprotju tako z načelom vestnosti in poštenja ter pravičnosti kot tudi z načelom enake vrednosti dajatev in dolžnosti izpolnitve obveznosti, če tisti, ki sklene prodajno pogodbo za nepremičnino in plača kupnino, ne bi bil upravičen pričakovati, da bo pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (prim. 11. točko obrazložitve). Po stališču sodišča prve stopnje se to zgodi bodisi tako, da mu prodajalec izroči zemljiškoknjižno dovolilo, ali pa kupec to doseže v sodnem postopku. S slednjim se višje sodišče sicer strinja, a hkrati ugotavlja, da je, kar iz izhaja iz do sedaj obrazloženega, sodišče prve stopnje do odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka prišlo preko napačne materialnopravne podlage. S tem je povezan tudi utemeljen pritožbeni očitek, da je v izreku sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice, v obrazložitvi pa izrecno ugotovilo, da priposestvovalni rok, potreben za priznanje izločitvene pravice, ni potekel, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

18. V tej zadevi torej ne gre za izvirno pridobitev lastninske pravice (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), temveč za pravnoposlovno (s pogodbo). Ker pa pravno poslovna pridobitev lastninske pravice ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvene pravice v pravdi, ima tožena stranka prav, da je primarni zahtevek tožeče stranke, ki uveljavlja prerekano izločitveno pravico, neutemeljen. Glede na to pa je na mestu tožba z zahtevkom na izpolnitev pogodbe (iz drugega odstavka 265. člena ZFPPIPP).¹¹ Tak procesualni zahtevek je tožeča stranka tudi postavila, in sicer v eventualnem zahtevku. Nedvomno je tožničin cilj s pomočjo te pravde doseči, da se bo lahko v zemljiški knjigi vknjižila kot lastnica spornih nepremičnin.

19. Tožeča stranka je v tožbi postavila primarni zahtevek po ugotovitvi, da obstoji njena izločitvena pravica in ji je tožena stranka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, sicer bo to zahtevo nadomestila ta sodba. Če pa bi sodišče spoznalo, da ta zahtevek ni utemeljen, pa naj sodišče razsodi, da se ugotovi, da je tožeča stranka lastnica spornih nepremičnin, tožena stranka pa ji je dolžna izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo tožeča stranka v zemljiški knjigi lahko vknjižila lastninsko pravico na nepremičninah na svoje ime do celote, sicer bo to zahtevo nadomestila ta sodba.

20. Primarni zahtevek tožeče stranke je treba glede na zgoraj navedeno (izrecno) zavrniti. S tem je izpolnjena predpostavka za odločanje o eventualnemu zahtevku.

21. Ker je zavezovalni pravni posel veljaven in je, kot že povedano, tožeča stranka svojo obveznost po obeh aneksih pravilno izpolnila, je dajatveni del eventualnega zahtevka tožeče stranke utemeljen (prvi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Ker je višje sodišče upoštevalo, da tožeča stranka tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila še vedno lahko vloži, ni razloga, da o takem zahtevku ne bi bilo odločeno v tej pravdi. Glede na pojasnjeno zgoraj glede pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in ker tožnica pravnega interesa niti ni zatrjevala, pa višje sodišče nadalje ugotavlja, da je tožbo s tistim delom eventualnega zahtevka, v katerem tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah, treba zavreči (drugi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 274. členom ZPP).

22. Na tem mestu višje sodišče le še odgovarja pritožnici, da je prav v tem, kakšna zahtevka je tožeča stranka postavila v tej tožbi, razlog, da je neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na odločitev v zadevi VSK Cpg 3/2017 z dne 15.03.2017, v kateri je tožeča stranka poleg izločitvenega eventuelno uveljavljala še jamčevalni zahtevek iz naslova jamčevanja za pravne napake.

23. Višje sodišče je tako pritožbi ugodilo iz razloga, na katerega je dolžno paziti po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, kar je posledično vodilo v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (in kar bo pojasnjeno spodaj). Sanacija postopkovnih kršitev je glede na popolno ugotovljeno dejansko stanje mogoča že s pravilno uporabo materialnega prava, zato je višje sodišče o pritožbi odločalo brez obravnave, saj ta za odločitev ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP v zvezi s 5. in 6. alinejo 358. člena ZPP). Pri odločanju o pritožbi se tudi ni pokazalo, da bi bila glede na materialnopravno kvalifikacijo višjega sodišča pomembna oziroma odločilna dejstva, ki jih pravdni stranki, ker se v postopku niso zdela pomembna, ne bi navajali.

24. Ker je višje sodišče posredovalo po uradni dolžnosti, je pritožbi tožene stranke ugodilo kljub temu, da je neutemeljena. Eden od postavljenih zahtevkov tožene stranke je vendarle delno utemeljen, zato je izpodbijano sodbo spremenilo samo na ta način, da je delno ugodilo eventuelnemu tožbenemu predlogu, s čimer je bilo sanirano tudi v pritožbi očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe. Razveljavitev sodbe bi bila po stališču višjega sodišča nesmiselna.

Glede stroškov pritožbenega postopka:

25. Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela, a glede na izid odločitev o glavnem zahtevku o njenem končnem uspehu v pravdi ni mogoče govoriti, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP svoje stroške pritožbenega postopka krije sama. Višje sodišče je glede na razloge svoje odločitve ocenilo, da tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato je bil za pravdo nepotreben in njegove stroške prav tako krije sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, če ni v 301. ali 302. členu tega zakona drugače določeno.
² Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje in tako naravo imajo pravni posli tudi v tej zadevi.
³ Tako. dr. Nina Plavšak v: Komentar Zakona o o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 627.
⁴ Prim. prvi odstavek 27. in 92. člen SPZ.
⁵ Tako. dr. Nina Plavšak v: Komentar Zakona o o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 627.
⁶ Prim. 4. člen ZVKSES: Določb 2. poglavja tega zakona s prodajno pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen.
⁷ Tako. dr. Nina Plavšak v: Komentar Zakona o o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 631. dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu kupca.
⁸ Ibidem.
⁹ Prim. dr. Nina Plavšak v: Komentar Zakona o o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 635, podobno str. 631.
¹⁰ Tožba na podlagi predpisov procesnopravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko napoti na pravdo.
¹¹ Primerjaj sklep VS RS III Ips 47/2014.

Datum zadnje spremembe:

31.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 396/2019
• VSL sklep I Cpg 636/2015
• VSL sodba in sklep I Cp 1219/2016