<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba PRp 185/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:PRP.185.2020
Evidenčna številka:VSL00037747
Datum odločbe:21.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Boštjan Kovič (preds.), Živa Bukovac (poroč.), Breda Andolšek
Področje:PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev zdravniškega spričevala - nova dejstva in dokazi - prekluzija

Jedro

Ker se obdolženec na narok ni zglasil niti ni v pisnem zagovoru navajal obrambnih dejstev, obdolženca zadene prekluzija pri uveljavljanju pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.

Sodišče je materialnopravno pravilno uporabilo določila Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter pravilno ugotovilo, da pri obdolžencu avtomatičnega podaljšanja ni bilo, temveč bi sam moral poskrbeti za pridobitev zdravniškega spričevala pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja .

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 45,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je v uvodoma navedeni sodbi obdolženca spoznalo za odgovornega, da je s kršitvijo 3. točke prvega odstavka 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) storil prekršek po osmem odstavku 56. člena istega zakona in mu je izreklo opomin, medtem ko mu stranske sankcije odvzema vozila ni izreklo, pač pa je obdolžencu naložilo plačilo stroškov postopka (stroške prevoza in hrambe zaseženega vozila v znesku 307,29 EUR ter sodno takso v znesku 30,00 EUR).

2. Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo obdolženec, ki višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni. Pritožbenega razloga ne navaja, pač pa vsebinsko uveljavlja, da izrek sodbe njemu ni razumljiv in se sklicuje na Odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev neposredno potrošnikom, šolam vožnje in pooblaščenim organizacijam s področja voznikov in vozil v Republiki Sloveniji ter na prehodno in končno določbo ter meni, da je bilo njegovo vozniško dovoljenje z Odlokom podaljšano do 30. 6. 2020.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov sodbe po uradni dolžnosti in v zvezi s pritožbenimi navedbami na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da sodba ni obremenjena z nobeno od taksativno naštetih bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, ki smiselno uveljavljajo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo prehodnih in končnih določb Odloka.

5. Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov (pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1, ki ga smiselno uveljavlja tudi pritožnik) mora pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati.

6. Navedenim kriterijem pritožba ne zadosti, saj bi moral obdolženec vsa dejstva in dokaze uveljavljati pri sodišču prve stopnje do izdaje sodbe, na kar je bil opozorjen v vabilu na narok za zaslišanje 3. 7. 2020 ob 10.20. Kopija vabila (na l.št. 13) namreč izkazuje navedbo, da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Ker se obdolženec na narok ni zglasil niti ni v pisnem zagovoru navajal obrambnih dejstev, obdolženca zadene prekluzija pri uveljavljanju pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.

7. Tudi sicer pritožnik s pritožbenimi navedbami ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje po vpogledu v uradne podatke za obdolženčevo vozniško dovoljenje (podatki erisk na l.št. 7), ki nedvomno izkazujejo, da je njegovo vozniško dovoljenje veljalo (glede na zdravniško spričevalo) do 28. 5. 2020. Ob dejstvu, da je bila v Republiki Sloveniji razglašena epidemija COVID-19, ki pa je bila preklicana s 1. 6. 2020 in so se po 17. 5. 2020 celo začeli izvajati tudi že zdravstveni pregledi voznikov motornih vozil za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter kontrolni zdravstveni pregledi voznikov, ki so pogoj za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo v primeru obdolženca avtomatično podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 30. 6. 2020 izključeno zaradi dejstva, da je bil pri njem pogoj za podaljšanje veljavnosti predložitev zdravniškega spričevala in tako ni veljal avtomatizem podaljšane veljavnosti iz 2. člena Odloka. Sodišče je tako materialnopravno pravilno uporabilo določila Odloka in pravilno ugotovilo, da pri obdolžencu avtomatičnega podaljšanja ni bilo, temveč bi sam moral poskrbeti za pridobitev zdravniškega spričevala pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja (pred 28. 5. 2020).

8. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je tako tudi uporabilo pravilno materialno pravo (določila ZPrCP), ko je ugotovilo, da je obdolženec s tem prekršil določbo 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1, ker je vozil motorno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je veljavnost potekla, s tem pa je storil prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Pritožbene navedbe, ki smiselno uveljavljajo zmotno uporabo materialnega prava, so zato neutemeljene.

9. Na podlagi 165. člena ZP-1 pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi, zato je pritožbeno sodišče pregledalo tudi obdolžencu izrečene sankcije. Ugotovilo je, da sodišče obdolžencu niti ni izreklo predpisane sankcije za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 (globe 500,00 EUR), temveč je z uporabo 21. člena ZP-1 namesto globe obdolžencu izreklo opomin. Tudi fakultativno predpisane stranske sankcije odvzema predmeta obdolžencu ni izreklo kljub temu, da je tak predlog podal predlagatelj (PP Ljubljana Moste) v svojem obdolžilnem predlogu.

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je na podlagi 147. člena ZP-1 ter z uporabo določil Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tar. št. 8132 ZST-1 in je s faktorjem 1.5 pomnožilo znesek sodne takse iz tar. št. 8112 ZST-1 (30,00 EUR za izrek opomina). Sodno takso v višini 45,00 EUR bo moral obdolženec plačati po prejemu te sodbe in poziva za plačilo ter v roku, ki bo v pozivu naveden, sicer se bo prisilno izterjala.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 114, 114/4, 154, 154-3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) - člen 2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.12.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyNDQ4