VSL Sklep EPVDp 112/2020

Jedro

Iz dokazil predloženih pritožbi izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog in je preuranjena ugotovitev, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Jesenicah je v uvodoma navedenem sklepu odločilo, da se storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je storilec dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je storilec v času preizkusne dobe 12 mesecev, ki je tekla od 20. 6. 2020 dalje, dne 18. 7. 2020 storil prekršek po 4. točki sedmega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke s plačilnim nalogom, ki je postal pravnomočen 1. 8. 2020, s čimer je storil v času preizkusne dobe hujši prekršek.

2. V pritožbi, vloženi po zagovorniku, pritožnik pritožbenega razloga ne navaja, smiselno pa se pritožuje iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Uveljavlja, da odločitev o storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe ni pravnomočna, prav tako prekrška ni storil pritožnik, temveč njegov sin A. A. Storilec je vložil pravočasno zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog PPP Ljubljana, zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot nedovoljene je vložil zahtevo za sodno varstvo 20. 8. 2020, pri čemer o tej zahtevi še ni bilo odločeno, zato je zmotna ugotovitev, da je postal plačilni nalog PPP Ljubljana 21. 7. 2020 pravnomočen ter je storilec vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Prilaga zahtevo za sodno varstvo z dne 20. 8. 2020, dopis z dne 25. 8. 2020 in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti z dne 21. 9. 2020.

3. Ob preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti višje sodišče ugotavlja, da sklep ni obremenjen s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (po določilih 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1), pač pa pritožbene navedbe podprte s predloženimi dokazili vzbujajo dvom o tem, ali je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, za katerega je bil spoznan za odgovornega z dne 1. 8. 2020 pravnomočnim plačilnim nalogom, kot to navaja izpodbijani sklep.

4. 199. člen ZP-1 določa, da odločba organa za odločanje o prekršku (odločba, sodba oziroma sklep), postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva (prvi odstavek) oziroma če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva (drugi odstavek).

5. Vpogled v plačilni nalog na l.št. 44 sicer pokaže, da je na njem navedba, da je odločba pravnomočna 1. 8. 2020. Iz priložene kopije zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 000 z dne 18. 7. 2020 pa izhaja, da je vlagatelj v zahtevi uveljavljal, da osebnega vozila KR 000 18. 7. 2020 ob 20.45 ni vozil on, temveč sin A. A. ter je v zvezi s tem priložil tudi sinovo izjavo, prav tako je iz sklepa PPP Ljubljana št. 0011 z dne 10. 8. 2020 (l.št. 60) razvidno, da je bila zahteva vložena še isti dan po prejemu s priporočeno pošiljko 23. 7. 2020, kar pomeni, da je bila zahteva vložena pravočasno.

6. Iz sklepa prekrškovnega organa tudi izhaja, da je zahtevo za sodno varstvo vlagatelja B. B. zavrgel kot nedovoljeno na podlagi določil prvega odstavka 57.c člena ZP-1, ker je bila globa plačana pred pravnomočnostjo; tudi iz obvestila predstavnika policije sodišču (l.št. 55) je razvidno, da se prekrškovni organ ni ukvarjal z vprašanjem, kdo je globo plačal, temveč se je zadovoljil z ugotovitvijo, da je bila globa plačana pred pravnomočnostjo. Podatki o plačilu (l.št. 57) izkazujejo, da je bil znesek 125,00 EUR, referenca prejemnika SI12 000, plačan 30. 7. 2020, vendar je bilo izrecno navedeno „kazen plačujem za osebo: A. A.“, torej za storilčevega sina in ne za storilca. Po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 pa zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena le, če kršitelj plača polovično globo pred pravnomočnostjo, razen če je kršitelj v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo.

7. Iz navedenih dokazil predloženih pritožbi tako izhaja dvom o pravilnosti potrdila o pravnomočnosti na plačilnem nalogu ob dejstvu, da je bila zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, kar izhaja tudi iz dopisa prekrškovnega organa z dne 25. 8. 2020 na l.št. 53. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog in je preuranjena ugotovitev, da je B. B. v preizkusni dobi storil hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.

8. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in je izpodbijani sklep razveljavilo, da sodišče počaka na pravnomočno odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo šele nato naj ponovno odloča o preklicu.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep EPVDp 35/2020
• VSL sklep EPVDp 174/2015
• VSL sklep EPVDp 189/2015