VSL Sodba PRp 197/2020

Jedro

Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.

Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.

Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.

V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Brežicah obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter mu je izreklo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije; oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka.

2. Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo obdolženec po zagovornici in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo vlaga odgovor predlagatelj Policijska postaja, ki meni, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ker je bila glede na Poročilo o toksikološki preiskavi v krvi ugotovljena prisotnost THC (tetrahidrokanabinola), ki je v Seznamu skupin prepovedanih drog razvrščen v II. skupino pod zap. št. 107, zato je bila pravilno ugotovljena storitev prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ob preizkusu razlogov sodbe v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba ni obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev določb postopka o prekršku niti iz prvega odstavka 155. člena ZP-1 (absolutne bistvene kršitve) niti iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 (relativne bistvene kršitve, ki so vplivale na zakonitost sodbe). Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče ne bi smelo izjave kršitelja šteti kot priznanja, ki je bilo jasno in popolno in v posledici katerega ni zbiralo drugih dokazov, v zvezi s čimer se sklicuje na nizko vsebnost THC. Pritožbene navedbe so neresnične tako glede na zapisnik o zaslišanju obdolženca kot tudi glede na vsebino Poročila o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino. Poročilo o toksikološki preiskavi (l. št. 19) izkazuje, da je kromatografska preiskava obdolženčeve krvi, odvzete 15. 2. 2020 ob 21.05, pokazala (po izvedeni metodi LC-MS/MS) pozitivno vrednost THC (tetrahidrokanabinol), torej vrednost večjo od „cut off vrednosti“; ki pa ni označena z mersko enoto, zato ni mogoče trditi, da je bil nivo THC nizek. Zapisnik o zaslišanju obdolženca (l.št. 25 in 26) pa izkazuje, da je obdolženec v zagovoru navedel: „Seznanjen okvirno z očitano kršitvijo, kakor tudi s Poročilom o toksikološki preiskavi z dne 3. 3. 2020, priznavam kršitev vožnje pod vplivom omenjenih drog, kakor tudi glede vožnje z navedenim osebnim avtomobilom v X“. Ker je obdolženec zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.

6. V primeru jasnega in popolnega priznanja storitve prekrška sodišče v obrazložitvi sodbe le kratko navede oceno priznanja in obrazloži odmero sankcije (drugi odstavek 118. člena ZP-1); medtem ko je obdolženec, prekludiran pri uveljavljanju zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov, saj je bil pred zaslišanjem v vabilu z dne 18. 2. 2020 opozorjen na četrti odstavek 114. člena ZP-1, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Navedeno vodi v zaključek, da sodišče ni nezakonito uporabilo 118. člena ZP-1 ter ni zagrešilo bistvene kršitve iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki bi imela za posledico nezakonito sodbo.

7. Neutemeljeno pritožba tudi smiselno uveljavlja bistveno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ko navaja, da sodišče ne konkretizira simptomov, ki naj bi jih zaznal policist pred odredbo strokovnega pregleda na prisotnost mamil. Prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP, ki ga sodba očita obdolžencu, stori voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 106. člena ZPrCP, po katerem voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo; pri čemer pa je šteti, da je pod vplivom snovi iz tega odstavka tisti voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini (drugi odstavek 106. člena ZPrCP). Ker je bila z analizo obdolženčeve krvi ugotovljena prisotnost THC, ki je prepovedana droga in je v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog uvrščena v Seznamu prepovedanih drog v II. skupino pod zap. št. 107, se v skladu z navedenimi določbami 106. člena ZPrCP šteje, da je bil vpliv prepovedane droge na obdolženca kot voznika podan, ker se je s strokovnim pregledom v krvi voznika ugotovila prisotnost prepovedane droge THC. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 13/2018 z dne 21. 6. 2018, da je skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali s strokovnim pregledom v krvi ali slini voznika ugotovi prisotnost prepovedane droge, ne glede na (manjšo ali večjo) količino prepovedane droge v analiziranem vzorcu krvi ter se torej vpliv na vožnjo voznika vozila pod vplivom prepovedanih drog v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja. Ker se obdolžencu ne očita vožnja pod vplivom prepovedane droge glede na rezultat postopka za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi niti glede na rezultat hitrega testa temveč glede na vsebnost THC v krvi, sodišču ni bilo potrebno v sodbi konkretizirati, kakšne simptome na prisotnost mamil je policist opazil pred odreditvijo strokovnega pregleda. Navedeni postopek je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja po določilih 113.b člena v povezavi s 113.a členom ZP-1; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi. Sicer pa tudi Zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo (priloga A1) izkazuje, da je imel po opažanjih policista obdolženec težave pri zaustavitvi, je drgetal, je bil utrujen in nezbran, pa tudi DrugWipe 6S test je pokazal pozitiven rezultat. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na izvid specialista nevrologa z dne 9. 3. 2019 (ki predstavljajo itak nedovoljeno pritožbeno novoto) o obstoju distoničnega tremorja so zato neutemeljene.

8. Ob preizkusu obdolžencu izrečenih sankcij v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da je bila obdolžencu izrečena globa na spodnji predpisani meji (ob dejstvu, da je predpisana najmanj 1.200,00 EUR in največ 5.000,00 EUR); prav tako mu je bila izrečena obvezno predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče obdolžencu moralo izreči opomin namesto globe po določilu 21. člena ZP-1, saj morajo biti za uporabo navedenih določil izpolnjeni kriteriji iz prvega ali drugega odstavka 21. člena ZP-1. Po prvem odstavku sme sodišče izreči opomin le za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega; po drugem odstavku pa, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Iz sodbe izhaja, da prekršek ni bil v tem, da bi moral obdolženec izpolniti določeno predpisano obveznost; neupoštevne in nekritične pa so pritožbene navedbe, da je bil storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, v zvezi s čimer pritožba protispisno navaja, da je bil „nivo THC v krvi nizek“, kar je bilo v tej sodbi že navedeno. Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek niti v smislu uporabe prvega odstavka 21. člena ZP-1 niti v smislu uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Neutemeljeno pritožba tudi uveljavlja, da je sodišče neustrezno kot obteževalno okoliščino upoštevalo predkaznovanost za dva prekrška, saj je upoštevalo dva prekrška po petem odstavku 46. člena ZPrCP, ki sta vezana na prekoračitev dovoljene hitrosti. Kot predkaznovanost se namreč upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek, pri čemer pa prekrška prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje (iz 3. in 4. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP), zaradi predpisane stranske sankcije (3 oziroma 5 točk) sodita med hujše prekrške glede na opredelitev hujšega prekrška po drugem dostavku 23. člena ZP-1, zato je sodišče pravilno predkaznovanost za ta dva prekrška upoštevalo kot obteževalno okoliščino v smislu določil 26. člena ZP-1. Sicer pa se obteževalne okoliščine praktično niso odrazile v odmeri sankcij, ker je sodišče obdolžencu zaradi njegovega slabega gmotnega stanja izreklo globo le na spodnji predpisani meji. Tretji odstavek 26. člena ZP-1 določa, da se pri odmeri globe (v predpisanem razponu) upošteva storilčevo premoženjsko stanje, zato tudi premoženjsko stanje ne pomeni posebne olajševalne okoliščine, ki bi dopuščala omilitev globe pod spodnjo predpisano mejo. Poleg tega gre za podatek, ki je bil sodišču že znan, kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju obdolženca in je bil v sodbi tudi upoštevan, kot izhaja iz razlogov sodbe.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi niso podane take kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

10. Ker pritožba ni bila uspešna, bi pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 in določil Zakona o sodnih taksah (ZST-1) moralo pritožniku naložiti plačilo sodne takse za pritožbeni postopek z uporabo tar. št. 8132, 8111 in 8114 ZST-1. Zaradi v postopku pri sodišču prve stopnje ugotovljenih slabih premoženjskih razmer, ki so vodile k oprostitvi plačila stroškov postopka na prvi stopnji, je tudi pritožbeno sodišče skladno s petim odstavkom 144. člena ZP-1 obdolženca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba PRp 289/2020
• VSM Sklep PRp 19/2020
• VSRS Sodba IV Ips 29/2016