VSL Sklep PRp 118/2020

Jedro

V odločbi o prekršku je izrecno navedeno, koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, s čimer je zadoščeno jasnosti in določnosti izrekanja stranske sankcije odvzema predmetov.

Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 jasno izhaja, da je pritožba dopustna, če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov, kar pomeni da navedeni znesek velja tako za odvzem predmetov, kot tudi za odvzem premoženjske koristi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za pritožbo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, za kar pa ni potrebovalo ravnati po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca o preizkusu dovoljenosti pritožbe obveščati, zaradi česar ni podana kršitev pravice do izjave in do izvajanja dokazov v korist storilca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec mora plačati kot strošek pritožbenega postopka sodno takso v znesku 45,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba zagovornikov storilca zavrže in je storilec dolžan plačati sodno takso kot strošek sodišča v višini 30,00 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, sicer se prisilno izterja.

2. Zoper sklep se pritožujejo storilčevi zagovorniki, ki uveljavljajo pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 1. točki 154. člena v zvezi s 6. in 8. točko prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in pritožbeni razlog odločitve o stroških postopka po 4. točki 154. člena v zvezi z 4. odstavkom 158. člena ZP-1. Uveljavljajo pa tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist storilca iz 29. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper sodbo, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, je na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 dovoljena pritožba iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 eurov.

5. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ Policijska postaja ... z odločbo o prekršku z dne 10.7.2018 storilcu izrekel globo 500,00 EUR in stransko sankcijo odvzema nabojev, zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (ZOro-1). Zoper odločbo o prekršku so zagovorniki storilca dne 19.9.2018 vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno s sodbo z dne 23.4.2019, v kateri je v pravnem pouku navedlo, da je zoper sodbo dopustna pritožba na višje sodišče. Zagovorniki storilca so zoper sodbo dne 18.6.2019 vložili pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje s predložitvenim poročilom z dne 3.7.2019 odstopilo v reševanje višjemu sodišču.

6. V danem primeru je dovoljenost pritožbe glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 odvisna od višine izrečene globe in od vrednosti odvzetih predmetov. Z odločbo o prekršku v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je storilcu bila izrečena globa 500,00 EUR, ki je na spodnji meji predpisane za prekršek po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki predpisuje globo v razponu od 500,00 do 1.500,00 EUR. Zaradi navedenega že v času prejema predložitvenega poročila pogoj izrečene globe za dovoljenost pritožbe ni bil izpolnjen. Z odločbo o prekršku v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje pa je storilcu poleg globe bila izrečena tudi stranska sankcija odvzema streliva, pri čemer je v odločbi o prekršku bila navedena količina in vrsta odvzetega streliva, ne pa tudi njegova vrednost, česar ne vsebuje niti sodba, niti tega podatka ni bilo v spisovnem gradivu. Ker je od vrednosti odvzetih predmetov odvisna pravica do pritožbe, je višje sodišče na seji dne 28.11.2019 odločilo, da je za dopustnost pritožbe najprej potrebno ugotoviti vrednost odvzetega streliva, zaradi česar je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje z napotkom, da naj najprej ugotovi vrednost odvzetega streliva in nato napravi preizkus dovoljenosti pritožbe.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z napotkom in je preko spletne strani ponudnika, ki na trgu ponuja orožje in strelivo, ugotovilo, da znaša skupna vrednost odvzetih nabojev (le) okrog 159,99 EUR (tretja točka razlogov izpodbijanega sklepa), zaradi česar je z izpodbijanim sklepom pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno.

8. Neutemeljeno pritožba v okoliščinah tega primera uveljavlja, da napačen pravni pouk v sodbi ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna. Sodna praksa je sicer res zavzela stališče, da napačen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna, vendar se sodna praksa nanaša na primere, ko je pravni pouk dan napačno glede pritožbe, ki je po zakonu dovoljena. Zato bi pritožbenemu stališču bilo mogoče pritrditi le v primeru, če bi napačen pravni pouk stranki odvzemal pravico do pritožbe, ki je dovoljena po zakonu, ne pa tudi v primeru, ko napačen pravni pouk stranki daje pravico do pritožbe, ki po zakonu ni dovoljena, kot je to bilo v tem primeru.

9. Neutemeljena je nadalje pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dopolnjevalo dokazni postopek in je poseglo v dejansko stanje ter s tem v bistveno vsebino sodbe, ne da bi pred tem storilca seznanilo z nameravano izvedbo dokaza, s čimer mu je bila odvzeta pravica do izjave. Ugotavljanje dejanskega stanja je del dokaznega postopka do izdaje sodbe o prekršku, ki mora temeljiti na pravilni uporabi materialnega prava. V obravnavanem primeru je materialni prepis o prekršku 4. točka prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se z globo od 500,00 do 1.500,00 EUR kaznuje posameznik, ki poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine, po drugem odstavku 81. člena ZOro-1 pa se za tak prekršek izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Po presoji pritožbenega sodišča je v danem primeru na ugotovljeno dejansko stanje bil uporabljen predpis o prekršku in je glavna ter stranska sankcija bila izrečena skladno s predpisano, pri čemer je v odločbi o prekršku izrecno navedeno koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, s čimer je zadoščeno jasnosti in določnosti izrekanja stranske sankcije odvzema predmetov, ne da bi pri tem bila navedena vrednost odvzetih nabojev, saj vrednost ne sodi v zakonski opis prekrška, temveč je vrednost odvzetih predmetov okoliščina, od katere je odvisna pravica do pritožbe, in v kolikor vrednost ne dosega zakonsko določenega zneska, je pritožba v postopku z zahtevo za sodno varstvo nedovoljena, nedovoljeno pritožbo pa sodišče na podlagi osmega odstavka 66. člena ZP-1 zavrže s sklepom, kar je storilo sodišče prve stopnje, ko je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za pritožbo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje ni dopolnjevalo dokaznega postopka z izvedbo dokazov in ni poseglo v bistvo sodbe, temveč je opravilo preizkus dovoljenosti pritožbe, za kar pa ni potrebovalo ravnati po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca o preizkusu dovoljenosti pritožbe obveščati, zaradi česar ni podana kršitev pravice do izjave in do izvajanja dokazov v korist storilca.

10. Kot rečeno je v odločbi o prekršku, ki je z odločitvijo sodišča postala del sodbe, izrecno navedeno koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, torej je storilec vedel katero in koliko streliva mu je bil odvzeto, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je sodišče po javno dostopni spletni strani ugotovilo, da vrednost ne dosega zneska 400,00 EUR, kar zadošča obrazloženosti sklepa in pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da sklep nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti. Nenazadnje pa si pritožba tudi napačno razlaga besedilo drugega odstavka 66. člena ZP-1, češ da iz dikcije zakona izhaja, da se znesek 400,00 EUR nanaša le na odvzem premoženjske koristi, ne pa tudi na odvzem predmetov. Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 jasno izhaja, da je pritožba dopustna, če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov, kar pomeni da navedeni znesek velja tako za odvzem predmetov, kot tudi za odvzem premoženjske koristi.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep, ko je ugotovilo tudi, da niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri odmeri sodne takse je upoštevalo tarifni del, in sicer tarifno št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter je s faktorjem 1,5 pomnožilo znesek sodne takse, ki jo je v plačilo naložilo sodišče prve stopnje (30,00 EUR), zaradi česar bo moral storilec plačati sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 45,00 EUR, ki jo bo moral plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se bo prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

28.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 738/2013
• VSC Sklep PRp 75/2020
• VSL Sklep PRp 390/2021