VSL Sklep Cst 272/2020

Jedro

Posodobljeni seznam terjatev, ki ga je predložil dolžnik ni sestavljen skladno s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, po katerem mora za vsako terjatev poleg višine terjatve vsebovati tudi pravni temelj njenega nastanka. Dolžnik pa je pri terjatvah, navedenih v posodobljenem seznamu kot pravni temelj nastanka terjatev navajal le: pogodba, pravnomočna sodba, naročilo, regres. Tako skopa opredelitev pravnega temelja nastanka terjatev ne omogoča njihove identifikacije. Ta je še posebej pomembna glede na pravne učinke potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava namreč po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev.

Ker predloženi posodobljeni seznam terjatev ni vseboval podatkov o pravnem temelju nastanka terjatev (konkretno opredeljenih pogodb, opredelitve konkretnih pravnomočnih sodb, konkretnih naročil in na katero obdobje naj bi se nanašal regres), ki bi omogočali identifikacijo terjatev, je bilo prvostopenjsko sodišče skladno s sedmim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP dolžno dolžnika pozvati k dopolnitvi posodobljenega seznama.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino:

- delež plačila terjatev upnikov: 8 odstotkov,

- rok za plačilo terjatev upnikov: v roku dveh let od pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave,

- terjatve upnikov se v obdobju od 14. 8. 2019 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik S. d. o. o. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče zavrne poenostavljeno prisilno poravnavo, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave priložil poleg notarskega zapisnika o izidu glasovanja tudi izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, vse skladno z drugim odstavkom 221.f člena ZFPPIPP. Na podlagi navedenih listin in podatkov, izhajajočih iz notarskega zapisnika, pa je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 221.g člena ZFPPIPP za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

6. Navedeno odločitev izpodbija pritožnik s trditvijo, da je že v vlogi z dne 28. 10. 2019 opozoril na dvom v verodostojnost terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev in na sum v namero dolžnika oškodovati dejanske upnike z zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Že v navedeni vlogi je pozval dolžnika k pojasnilu izvora terjatve in posebej opozoril na najvišjo terjatev v posodobljenem seznamu terjatev upnika A. L., ki po višini znatno odstopa od terjatev ostalih upnikov in predstavlja 75,6 % osnove pri ugotavljanju izida glasovanja. Z njo bi dolžnik dosegel že prvi pogoj za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Poleg navedenega pa v posodobljenem seznamu terjatev kar osemnajst terjatev predstavlja zneske med 6,60 EUR in 99,50 EUR, ki očitno odstopajo od ostalih terjatev in ni jasno, za kakšna naročila je pri teh terjatvah šlo. Opozoril je tudi na upnika K. d. o. o. v posodobljenem seznamu, katerega direktor in edini družbenik je hkrati tudi direktor insolventnega dolžnika in gre za vprašanje, ali nima navedeni upnik položaja povezane osebe z dolžnikom po 527. členu ZGD-1 oziroma ali ne gre za smiselno enak pravni položaj iz citiranega določila ZGD-1, ki po četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP upniku odreka pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Pritožnik očita dolžniku tudi kršitev določbe 142. člena ZFPPIPP pri predložitvi bilance stanja ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (predložil je bilanco stanja na dan 31. 12. 2018 in 30. 6. 2019, namesto na presečni dan v maju 2019).

7. Pritožbenega razloga o k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predloženi nepravilni bilanci stanja in izkaza poslovnega izida ter izkaza denarnih tokov dolžnika pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Navedeni razlog bi moral pritožnik uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, ko je sodišče odločalo o izpolnjevanju pogojev za začetek postopka po drugem odstavku 153. člena v zvezi z 11. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP.

8. Čeprav je navedeni upnik že v prvostopenjskem postopku zatrjeval sum dolžnikove zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave in pomanjkljive navedbe dolžnika o temelju terjatev upnika v posodobljenem seznamu terjatev, to vlogo upnika pa je sodišče prve stopnje tudi vročalo v izjavo dolžniku, ki je določena skopa pojasnila tudi podal, pa se v nadaljevanju prvostopenjsko sodišče ni opredelilo niti do zatrjevane nepopolnosti posodobljenega seznama terjatev, niti do trditev o sumu dolžnikove zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave, niti do stališča upnika o nedopustnosti glasovanja nekaterih v posodobljenem seznamu terjatev navedenih upnikov.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da posodobljeni seznam terjatev, ki ga je predložil dolžnik (PD 8) ni sestavljen skladno s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, po katerem mora za vsako terjatev poleg višine terjatve vsebovati tudi pravni temelj njenega nastanka. Dolžnik pa je pri terjatvah, navedenih v posodobljenem seznamu kot pravni temelj nastanka terjatev navajal le: pogodba, pravnomočna sodba, naročilo, regres. Tako skopa opredelitev pravnega temelja nastanka terjatev ne omogoča njihove identifikacije. Ta je še posebej pomembna glede na pravne učinke potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava namreč po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev.

10. Kontrolna funkcija sodišča je v postopku poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na formalni preizkus dolžnikovega predloga za začetek postopka, posodobljenega seznama terjatev in zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Zato mora biti pri tem preizkusu sodišče toliko bolj skrbno in dosledno. Ker predloženi posodobljeni seznam terjatev ni vseboval podatkov o pravnem temelju nastanka terjatev (konkretno opredeljenih pogodb, opredelitve konkretnih pravnomočnih sodb, konkretnih naročil in na katero obdobje naj bi se nanašal regres), ki bi omogočali identifikacijo terjatev, je bilo prvostopenjsko sodišče skladno s sedmim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP dolžno dolžnika pozvati k dopolnitvi posodobljenega seznama, če prej ne, pa tedaj, ko ga je na pomanjkljivost le tega v vlogi z dne 28. 10. 2019 (PD 11) opozoril pritožnik. Sodna praksa (Cst 331/2017, Cst 481/2019) je že zavzela stališče, da mora biti tudi pravni temelj nastanka terjatev kot obligatorni podatek o terjatvi, vključeni v posodobljeni seznam terjatev toliko konkretiziran, da omogoča identifikacijo terjatev in da šele popolni posodobljen seznam terjatev dopušča glasovanje o predlagani poenostavljeni prisilni poravnavi.

11. Pritožbeno sodišče je zato že iz navedenega razloga utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. V novem postopku bo moralo sodišče po izvedbi dopolnilnega postopka v zgoraj nakazani smeri in po prejemu popolnega posodobljenega seznama terjatev presojati tudi trditve pritožnika o zlorabi (oziroma sumu zlorabe) postopka poenostavljene prisilne poravnave, pri tem pa upoštevati, da doslej zaradi skope dolžnikove navedbe o temelju terjatev iz posodobljenega seznama in še vedno skope navedbe dolžnika o temelju terjatve največjega upnika A. L. (PD 13), ki naj bi bila pogodba o odstopu terjatve (brez navedbe datuma pogodbe in konkretizacije odstopljenih terjatev) tudi pritožniku ni mogoče očitati nezadostne trditvene in dokazne podlage za izražen očitek dolžniku o njegovi zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave. Zmotno je zato v opisanih okoliščinah danega primera v tej fazi postopka dolžnikovo stališče v odgovoru na pritožbo, da je za utemeljitev upnikovega ugovora zlorabe pravic trditveno in dokazno breme na tistem, ki zlorabo zatrjuje, torej na pritožniku, če je prvenstveno na dolžniku trditveno breme o temelju nastanka terjatev, ki mu dolžnik doslej ni zadostil. V novem postopku bo imelo prvostopenjsko sodišče tudi možnost dolžnika pozvati k predložitvi listin, ki temelj nastanka terjatev izkazujejo glede na to, da temelja dolžnik niti po pozivu pritožnika doslej ni v zadostni meri razkril. Po izvedenem postopku v nakazani smeri pa se bo moralo prvostopenjsko sodišče pri ponovnem odločanju o zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave opredeliti tudi do trditev pritožnika o dolžnikovi zlorabi postopka, pa tudi do njegovega oporekanja pravici do glasovanja o prisilni poravnavi nekaterih upnikov, navedenih že v vlogi pritožnika z dne 28. 10. 2019.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 259/2023
• VSC Sklep II Ip 404/2021
• VSC Sklep II Ip 394/2021