VSL Sodba VII Kp 10103/2016

Jedro

V konkretnem delu opisanega kaznivega dejanja je navedeno, da je obdolženec od 10. 10. 2015 dalje dnevno pred hišo bivše izvenzakonske partnerke B. B. pritiskal na plin avtomobila, glasno poslušal glasbo, pripeljal do ograje in preverjal, če je njen avto tam, kar gotovo nakazuje na moteče, izzivalno ravnanje, ne predstavlja pa izvršitvene oblike kaznivega dejanja zalezovanja.

Nadaljnje navedbe v opisu dejanja, ki se nanašajo na čas od 5. do 9. novembra 2015, predstavljajo zapis golih dejstev obdolženčeve vožnje, ne pa izpolnitev izvršitvene oblike kaznivega dejanja s ponavljajočim opazovanjem in zasledovanjem. V opisu kaznivega dejanja namreč ni navedeno, kar je v zvezi s tem zatrjevala oškodovanka in sicer, da jo je obdolženec na določenih mestih čakal in nato zapeljal za njo, enaka ugotovitev pa velja tudi za zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v letu 2018 večkrat prišel v gostinski lokal v ..., kjer se je takrat nahajala tudi oškodovanka. Tudi iz takšnega opisa ni moč razbrati drugega in kaj več kot golo dejstvo, da se je obdolženec tam znašel, ne pa da se je tam znašel potem, ko je oškodovanko zalezoval.

Šele okoliščine predhodnega preverjanja in čakanja oškodovanke, v povezavi z dejanji, navedenimi v opisu kaznivega dejanja, bi omogočile preizkus dokazanosti le-teh. Sprejeta dokazna ocena prvostopenjskega sodišča zato ni mogla biti predmet presoje višjega sodišča, saj je to ugotovilo, da dejanje že po opisu ni kaznivo dejanje.

Izrek

I. Ob reševanju pritožb se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega

A. A.

oprosti obtožbe,

ker je drugega s ponavljajočim opazovanjem in zasledovanjem zalezoval in pri njem povzročil prestrašenost, s tem,

da je od 10. 10. 2015 dalje dnevno pred hišo ..., kjer prebiva njegova bivša zunajzakonska partnerica B. B., pritiskal na plin svojega avtomobila, na glas poslušal glasbo, pripeljal do ograje in preverjal, če je B. B. avto tam, dne 5. 11. 2015 od vrha ... s svojim vozilom vozil za B. B., na mostu pred ... zapeljal vzporedno z njo ter nato zavijal proti njenemu vozilu, dne 6. in 7. 11. 2011 pa vozil za njo med ... in ...., prišel 8. 11. 2015 pred brunarico v ...., kjer se je takrat nahajala oškodovanka B. B., v letu 2018 večkrat prišel v gostinski lokal v ..., kjer se je takrat nahajala tudi oškodovanka, dne 9. 11. 2015 pa vozil za njo od ... do ..., pa se ga zato B. B. boji in si ne upa od doma;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena KZ-1C.

II. Po prvem odstavku 96. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika-1C (KZ-1C) in mu izreklo kazen tri mesece zapora.

2. Obdolženca je po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP; v plačilo pa mu je po prvem odstavku 97. člena ZKP naložilo stroške pooblaščenke oškodovanke odvetnice C. C. iz Odvetniške pisarne D. v ... in odločilo, da bo nagrada in potrebni izdatki odmerjeni s posebnim sklepom.

3. Zoper navedeno sodbo so se pritožili:

- obdolženčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe; podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje;

- okrajni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženemu A. A. izreče zaporno kazen v trajanju šestih mesecev.

4. Višje sodišče je glede na opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe, ob reševanju pritožb ugotovilo, da je potrebno izpodbijano sodbo spremeniti iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP in obdolžencu izreči oprostilno sodbo, ker dejanje tako kot je opisano v obtožnem aktu in povzeto v izrek izpodbijane sodbe, po zakonu ni kaznivo dejanje. V prvem odstavku opisa je prepis abstraktnega dela zakonske določbe 134.a člena KZ-1C, v konkretnem delu opisanega kaznivega dejanja pa niso navedene okoliščine, ki bi te abstraktne znake, vsebinsko in konkretno opredeljevale, zato je opis kaznivega dejanja hiben. Za odločitev sodišča je pravno relevantno samo konkretno opisano izvršitveno dejanje v obtožbi (oziroma v izreku)¹. Višje sodišče ugotavlja, da je v konkretnem delu opisanega kaznivega dejanja navedeno, da je obdolženec od 10. 10. 2015 dalje dnevno pred hišo bivše izvenzakonske partnerke B. B. pritiskal na plin avtomobila, glasno poslušal glasbo, pripeljal v ograjo in preverjal, če je B. B. avto tam, kar gotovo nakazuje na moteče, izzivalno ravnanje, ne predstavlja pa izvršitvene oblike tega kaznivega dejanja. Nadaljnje navedbe v opisu dejanja, ki se nanašajo na čas od 5. do 9. novembra 2015, predstavljajo zapis golih dejstev obdolženčeve vožnje, ne pa izpolnitev izvršitvene oblike kaznivega dejanja s ponavljajočim opazovanjem in zasledovanjem. V opisu kaznivega dejanja namreč ni navedeno, kar je v zvezi s tem zatrjevala oškodovanka in sicer, da jo je obdolženec na določenih mestih čakal in nato zapeljal za njo, enaka ugotovitev pa velja tudi za zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v letu 2018 večkrat prišel v gostinski lokal v ..., kjer se je takrat nahajala tudi oškodovanka. Tudi iz takšnega zapisa ni moč razbrati drugega in kaj več kot golo dejstvo, da se je obdolženec tam znašel, ne pa da se je tam znašel potem, ko je oškodovanko zalezoval, pri čemer je potrebno omeniti tudi, da se obtožbeni očitek glede na tak zapis vsebinsko in smiselno ne navezuje na časovno opredeljene dogodke od 10. 10. 2015 do 9. 11. 2015.

5. Oškodovanka je v zvezi s posamičnimi dogodki izrecno navajala, da jo je obdolženi na določenih mestih v parkiranem vozilu čakal (pri cerkvi v ...) nato pa zapeljal za njo; nadalje, da je v križišču z gozdno cesto obdolženec sedel v svojem avtomobilu, je očitno čakal, ko pa se je odpeljala mimo, je speljal za njo in se ji "prilimal" na zadnji del avtomobila; da jo je v zvezi z dogodki 6. in 7. 11. 2015 počakal pri pokopališču ali pri ... na .... in nato vozil za njo, v zvezi z dogodkom z dne 9. 11. 2015 pa pojasnjevala, da je bil pri pokopališču na ... avtomobil, ki je takoj zapeljal za njo in da je vedela, da se v osebnem vozilu nahaja obdolženi. Te okoliščine, torej predhodno preverjanje in čakanje oškodovanke, v povezavi z dejanji, ki so sicer navedena v opisu dejanja, bi šele omogočile preizkus dokazanosti le-teh. Sprejeta dokazna ocena prvostopenjskega sodišča zato niti ni mogla biti predmet presoje višjega sodišča, zaradi ugotovitve, da kaznivo dejanje že po opisu ni kaznivo dejanje. Ta ugotovitev je višjemu sodišču narekovala izrek oprostilne sodbe po 1. točki 358. člena ZKP, saj državni tožilec tudi v morebiti ponovljenem postopku opisa kaznivega dejanja ne bi smel več uspešno popraviti, ker bi šlo za dopolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja v škodo obdolženca.

6. Glede na izrek oprostilne sodbe je višje sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 96. in prvega odstavka 98. člena ZKP odločilo tudi o stroških kazenskega postopka, ki v primeru oprostilne sodbe bremenijo proračun.

-------------------------------
¹ mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 743.

Datum zadnje spremembe:

25.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba II Kp 3762/2014
• VSM Sklep IV Kp 12631/2018
• VSM Sklep II Kp 43622/2018