<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 255/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.255.2020
Evidenčna številka:VSL00035712
Datum odločbe:14.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Irena Dovnik
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - presoja sodišča - vrsta kaznivih dejanj - obsodba v tujini - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)

Jedro

Iz določbe 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je ovira za odpust obveznosti zgolj kaznivo odejanje proti premoženju in gospodarstvu. To pa pomeni, da mora sodišče presoditi, ali dejansko gre za tako kaznivo dejanje. To je še posebno pomembno, ko je bil dolžnik obsojen v tujini.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje od dolžnice zahteva predložitev sodbe, da bo lahko preverilo, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. V kolikor pa dolžnica te sodbe ne bo predložila, pa si lahko pri odločitvi pomaga tudi s klasifikacijo EU.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je bila dolžnica res obsojena v Nemčiji, vendar pa izdana sodba avtomatično ne pomeni, da obstaja ovira za odpust obveznosti. Kaznivo dejanje, za katerega je bila obsojena, ne sodi v kazniva dejanja, kot so navedena v 23. in 24. poglavju KZ-1 in tudi ne izpolnjuje kazenskih znakov, ki se zahtevajo za opredelitev dejanja kot kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Tega sodišče prve stopnje sploh ni preverilo in se opredelilo, ali gre za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Kaznivo dejanje, za katerega je bila obsojena, se ne nanaša nad carinsko ali davčno področje, temveč na področje socialnega varstva, otroški dodatek. Ta dogodek nima nobene zveze z razlogi za insolventnost ali s čimerkoli v Republiki Sloveniji, ki je usmerjeno zoper premoženje ali gospodarstvo. Ali ima kaznivo dejanje pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, je ključno za oceno dolžnikove primernosti za odpust obveznosti. Predlog za odpust obveznosti pa je bil zavrnjen zgolj zaradi dejstva, ker je v kazenski evidenci vpisana obsodba iz Nemčije. Odločba je tako neobrazložena. Predlagala je, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa naj ga razveljavi.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjasnil. Navedel je, da dolžnica ne prilaga zatrjevane obsodbe, v morebitnem prevodu, da bi bilo mogoče preveriti njene navedbe. Sam pa ne razpolaga z nemško obsodbo, zato se ne more izreči o utemeljenosti pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Iz navedene določbe izhaja, da je ovira za odpust obveznosti zgolj kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu. To pa pomeni, da mora sodišče presoditi, ali dejansko gre za tako kaznivo dejanje. To je še posebno pomembno, ko je bil dolžnik obsojen v tujini.

6. Izpodbijani sklep o tem ne vsebuje nobenih razlogov, zato ga višje sodišče ne more preizkusiti in odgovoriti na navedbe dolžnice. Gre za tako kršitev, ki je višje sodišče samo ne more odpraviti, saj bi v tem primeru dolžnici odvzelo možnost pritožbe. Prav tako to tudi ne bo povzročilo kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje od dolžnice zahteva predložitev sodbe, da bo lahko preverilo, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. V kolikor pa dolžnica te sodbe ne bo predložila, pa si lahko pri odločitvi pomaga tudi s klasifikacijo EU, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, št. 93/33 z dne 7. 4. 2009 v okviru Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315-PNZ. V kazensko evidenco se namreč vpisujejo tudi šifre oziroma oznake iz te klasifikacije, ki je namenjena prav poenotenju informacij o obsodbah, ki jih bodo države članice zlahka razumele.

8. Ker je višje sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, je odločitev s stroški pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa se uporabljata na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMDE5